Avtorica: Vesna Vilčnik
Strupi so strupene snovi rastlinskega ali živalskega izvora, ki ob zaužitju povzročajo resne zdravstvene zaplete ali celo smrt. Strupi so torej snovi, ki nam škodijo. Kolikšno škodo povzročajo, pa je vedno odvisno tudi količine snovi, ki jih vnašamo v telo. Alkohol v majhnih odmerkih ne škoduje telesu, redno uživanje alkohola pa lahko poveča nevarnost za določene oblike raka in kapi, bistveno prizadene vitalne organe, možganske celice in vid. Druga, zelo pogosta razvada, ki zastruplja naše telo, je kofein.
Raziskava na ameriški Univerzi Duke je pokazala, da se pri ljudeh, ki redno uživajo več kot 400 mg kofeina na dan – to so približno 4 skodelice kave –, v telesu tvori več stresnih hormonov kot pri ljudeh, ki zaužijejo manjše količine. Kjer sta alkohol in kofein, je običajno tudi nikotin. Če bi se morali odločiti za samo en bistven korak pri razstrupljanju, bi bila najboljša izbira opustitev kajenja. Kadilec namreč z vsakim dimom potegne vase kar 4000 vrst delcev, med katerimi so številni škodljivi. Vdihuje strupe, kot so svinec, arzenik in cianid, ob teh pa še ogljikov monoksid, ki v telesu poveča potrebo po kisiku. Telo med kajenjem proizvaja kemične snovi, imenovane nitrosamini, ki povzročajo raka v prav vseh tkivih, ki se jih dotaknejo.
Poleg zgoraj omenjenih, našemu telesu škodijo še druga onesnaževala, ki prihajajo iz okolja in so prisotna na vseh področjih naših življenj. To so razne kemične snovi, hormoni in težke kovine (svinec, živo srebro, aluminij, itd.). Lahko prihajajo iz zraka ali pa se nahajajo v proizvodih, ki jih uporabljamo v gospodinjstvu. Še dva škodljivca, ki sta neposredno vezana na naše prehranjevalne navade, so nasičene (in druge) maščobe in sladkorji. Nasičene ali druge slabe maščobe, kot so transmaščobe ali hidrirane maščobe, povišujejo raven prostih radikalov v telesu. Prosti radikali pa so vezani s celo množico težav – od staranja kože do srčnih obolenj.
Ko so raziskovalci na ameriški Državni univerzi New York v mestu Buffalo ugotavljali, katera hrana v naše telo vnese največ prostih radikalov, se je na vrhu seznama znašel sladkor. Če hočemo ohranjati zdravje, moramo dnevni vnos sladkorja omejiti na največ 40 gramov. Naposled je treba omeniti še stres, ki morda še najbolj invazivno zastruplja naše telo. Ko smo pod vplivom stresa, se zviša krvni tlak in pospeši krvni obtok, posledično pa v našem telesu še hitreje kroži več nevarnih strupov. Premagovanje stresa je prav gotovo zelo pomemben del razstrupljanja.
Telo ima že samo po sebi sistem za razstrupljanje. Če ne bi bilo tako, bi se zastrupilo že z naravnimi strupi, kot so stranski proizvodi hrane, mrtve bakterije in ostanki milijonov celic, ki jih telo vsak dan obnovi. Da se to ne zgodi, poskrbijo jetra, ledvice, koža, pljuča, limfni sistem in črevesje. Jetra odstranijo okoli 75 odstotkov strupov iz telesa. Absorbirajo strupe iz krvi in spremenijo njihovo kemično zgradbo tako, da so topljive v vodi, preden jih izločijo ledvice in tanko črevo. Kadar je s telesnim sistemom za razstrupljanje vse v redu, lahko deluje s polno močjo. Če pa samo en del zataji, se bodo strupi začeli kopičiti v telesu. S tem ko se kopičijo, začnejo obremenjevati prav vse organe in sisteme v telesu, kar povzroči težave, kot so pomanjkanje energije, slab imunski odziv, nečista koža, celulit, debelost in celo artritis.
Ustrezen program razstrupljanja obsega odpovedovanje škodljivi hrani in drugim škodljivim snovem, vnašanje hrane z močjo razstrupljanja (npr. alge chlorella), telesno vadbo, posebno nego telesa (ščetkanje, savne, masaže, kopeli, aromaterapija), prehranska dopolnila in sproščanje (meditacija).
Idealno bi bilo, če bi vsi jedli polnovredno in raznoliko biološko pridelano hrano, redno telovadili, se vsak dan prepuščali masaži ter se izogibali onesnaženju, cigaretnemu dimu in stresu. Žal pa ne živimo v idealnem okolju in idealnih okoliščinah. Strokovnjaki s področja zdravja zato svetujejo, da naj bi vsak človek izvedel program za razstrupljanje vsaj enkrat letno. Bolezenski znaki, ki kažejo na to, da je vaše telo potrebno razstrupljanja, so slab zadah, pogost pekoč občutek pri uriniranju, tiščanje v želodcu, težave pri prebavljanju mastne hrane, napenjanje, napihnjenost ali čezmerno spahovanje, driska, neredno odvajanje blata, ponavljajoči se glavoboli, občutljivost za kemikalije, cigaretni dim in umetne dišave, lišajasta in mozoljasta koža, slabo prenašanje alkohola in drugo.
Vsi ti znaki, pa še kakšni zraven (utrujenost, pogoste bolečine v mišicah, itd.), so lahko tudi alarm za kandido. Kandida se v telesu običajno razbohoti kot posledica jemanja zdravil, zato je pogosta spremljevalka antibiotikov, hormonskih terapij in kontracepcije. Njeno rast pospešujemo s sodobno hrano, polno rafiniranih ogljikovih hidratov, ki jih ima kandida najraje.
Najprimernejše okoliščine za razstrupljanje so takrat, ko imamo čas za pripravo posebne hrane in čas za počitek. Recimo ob koncu tedna, ko smo sami, nikakor pa ne med prazniki. Izklopite telefon in preverite, ali imate na zalogi dovolj potrebnih sestavin. Jedilnik sestavite iz živil, ki imajo največjo moč razstrupljanja; to so artičoke, avokado, česen, jabolka, kivi, morsko rastlinje, rdeča pesa, suhe slive, vodna kreša in zelenjava iz družine križnic (zelje, ohrovt, brstični ohrovt, špinača, cvetača).
Številne raziskave so potrdile, da na zdravje pozitivno učinkujejo tudi prehranska dopolnila. Med najučinkovitejša sodijo koencim Q10 (varuje jetra pred strupenimi snovmi), pegasti badelj (pospešuje procese razstrupljanja), ginseng (izboljša raven energije), vitamin C (učinkovit antioksidant), ameriški slamnik (krepi imunski sistem), aloe vera (za prebavni in imunski sitem). Za splakovanje strupov iz našega telesa nujno potrebujemo tudi vodo. Ne pozabite, da tekočine v telo ne vnašamo samo z navadno vodo, temveč tudi z juho, čaji in drugimi pijačami, ki naj ne bodo sladkane. Proces razstrupljanja je odvisen od tega, kakšen časovni okvir si zastavite; 24-urno razstrupljanje poteka drugače kot tridnevno ali sedemdnevno. Lahko se odločite tudi za post.
Post, ki mu sledi sprememba življenjskega sloga, je lahko rešitev za večino akutnih in kroničnih obolenj, z njim pa lahko normaliziramo tudi previsoko telesno težo. Dolžina posta je odvisna od vsakega posameznika in od poteka posta, lahko traja en dan ali več tednov.
Obstajajo različni načini postenja. Lahko se postimo samo ob čisti vodi, ob čajih ali s pomočjo sadnih in zelenjavnih sokov. Strokovnjaki navajajo, da je postenje ob sokovih učinkovitejše, saj povečuje sposobnost izločanja strupov iz telesa in pospešuje procese samozdravljenja organizma. Med postenjem se naravni refleks praznjenja črevesa zmanjša in bi zaradi zastajanja odpadkov in strupov lahko prišlo do samozastrupitve. Zato je pri večdnevnem ali večtedenskem postenju obvezno tudi klistiranje. S klistiranjem sicer očistimo le zadnji del debelega črevesa, s kolonhidroterapijo pa celotno črevo, ki je dolgo približno 1,5 metra.
Vprašanje pa je, če je to res dobro, saj s tem iz črevesja odplaknemo tudi potrebno mikrofloro, sama kolonhidroterapija pa ima lahko tudi več kontraindikacij (bolečine v trebuhu, krvavitve zaradi hemoroidov, poslabšanje sladkorne bolezni in drugo). Med postom sicer lahko povsem normalno opravljate vsakodnevna opravila, zelo priporočljivo je gibanje na svežem zraku. Če nimate posebnih težav s srcem ali ožiljem, je v času postenja (pa tudi sicer) priporočljiv obisk savne, ki pospeši izločanje strupov iz telesa. Ne pozabite na pitje čajev, ki pospešujejo razstrupljanje. Najmanj primerni so čaji v vrečkah, najboljša pa zelišča (črna kopriva, rman, ognjič, kolmež, angelika, dobra misel, islandski lišaj in pegasti badelj), ki jih kupite na tržnici pri zanesljivem prodajalcu.
Bolezenski znaki, ki kažejo na to, da je vaše telo potrebno razstrupljanja, so slab zadah, pogost pekoč občutek pri uriniranju, tiščanje v želodcu, težave pri prebavljanju mastne hrane, napenjanje, napihnjenost ali čezmerno spahovanje, ponavljajoči se glavoboli in drugo.
Ustrezen program razstrupljanja obsega odpovedovanje škodljivi hrani in drugim škodljivim snovem, vnašanje hrane z močjo razstrupljanja, telesno vadbo, posebno nego telesa (ščetkanje, savne, masaže, kopeli, aromaterapija), prehranska dopolnila in sproščanje (meditacija).