Zdi se, da o vitaminih vemo vse. Večina nas živi v prepričanju, da zadošča dnevno uživanje sadja in zelenjave, sem ter tja pa opravimo še vitaminsko kuro v obliki dodatkov v kapsulah, pod katerimi se šibijo lekarniške in police v trgovinah. Vsekakor je dobro, da občasno osvežimo svoje znanje o teh snoveh, ki so za zdravje nujno potrebne.

Avtor: Saša Vrbančič

 

Za ogrevanje vam ponujamo kratek kviz, s katerim lahko preverite svoje znanje o vitaminih. Pravilne odgovore najdete spodaj.

• Koliko vitaminov poznamo?

1. 22
2. 10
3. 13

• Kadilci morajo uživati več vitamina C kot nekadilci.

1. Drži
2. Ne drži

• Vitamina C ni nikoli preveč.

1. Drži
2. Ne drži

• Če ste v stresu, potrebujete več vitamina …

1. … C.
2. … B.
3. … D.

• Pomanjkanje vitaminov v telesu se imenuje …

1. … avitaminoza.
2. … hipervitaminoza.
3. … hipovitaminoza.

 

• Vitamin C ščiti pred prehladom.

1. Drži
2. Ne drži

• Pomanjkanje vitamina B₁₂ lahko prinese …

1. … nočno slepoto.
2. … slabokrvnost.
3. … suhe noge.

 

Rešitve: 1. c; 2. a; 3. a; 4. b; 5. c; 6. b; 7. b

 

Beseda vitamin je sestavljena iz vita, kar pomeni življenje, in amin, kar pomeni organska spojina z aminokislino. Leta 1911 jo je  uvedel raziskovalec Funk. Domneval je, da so vitamini skupina snovi, ki vsebujejo aminoskupino. Z odkrivanjem novih vitaminov se je pokazalo, da ni tako, ime pa se je vseeno ohranilo.

Čeprav ima zdravilstvo že 5.000-letno zgodovino, so vitamini skoznjo prešli dokaj neopaženo. Odkrili so jih dokaj pozno, šele v 19. stoletju, v času, ko je znanost doživela nesluten razcvet.

 

Zakaj sploh vitamini?

Odgovor je preprost: za rast in normalno delovanje potrebujejo celice našega telesa vitamine – skupino bistvenih organskih sestavin. Vitamini omogočajo prehod energije iz prehrane ter jo naredijo dostopno telesu. Telo samo ne more ustvariti vitaminov, zato jih največ dobimo iz hrane. Zato je pravilno izbrana hrana bistvena za zdravje.

 

Hipo-, hipervitaminoza in avitaminoza

Če se neredno ali nezadostno prehranjujemo, če naše telo ne izkoristi popolnoma vitaminov, ki jih zaužijemo, ali če smo športnik, nosečnica in doječa mati, se lahko zgodi, da pride do pomanjkanja vitaminov v telesu. Takrat govorimo o hipovitaminozi. To pomeni, da jih je ravno toliko, da ne pride do hujših obolenj, ni pa jih dovolj za zdravje. Poleg naštetih vzrokov so tudi razne bolezni (driska, močno potenje), okužbe ali pa kar obdobje aktivne rasti pri mladostnikih vzrok, da pride do pomanjkanja vitaminov.

 

Kadar je vitaminov preveč, govorimo o hipervitaminozi. Prevelika količina v vodi topnih vitaminov (razen vitamina B₆ ) ne prinaša tveganja za hipervitaminozo. Ti vitamini se hitro topijo in hitro presnavljajo, zato ostajajo v telesu le kratek čas. Popolnoma drugačne pa so lahko posledice pretiravanja pri uživanju vitaminov, ki se topijo v maščobah, še posebej vitaminov A in D.

 

Dolgotrajno pomanjkanje posameznega vitamina ali več vitaminov pa lahko pripelje do avitaminoze. Hudo pomanjkanje vitamina C povzroči skorbut, beriberi je posledica pomanjkanja vitamina B₁, premalo vitamina D vodi v rahitis, pri pomanjkanju vitamina B₁₂ pa se kaže slabokrvnosti (perniciozna anemija).

 

Kako ukrepati ob pomanjkanju?

Najbolje takoj z uživanjem zadostnih odmerkov ustreznih vitaminov. Ne dopustimo, da je pomanjkanje tako hudo, da se pojavijo bolezenski znaki. Vsako pomanjkanje vitaminov, ki ga ne zdravimo, je lahko smrtno nevarno. Seveda pa so v Sloveniji tako huda pomanjkanja katerihkoli vitaminov zelo redka.

 

Koliko vitaminov dnevno sploh potrebujemo?

V Sloveniji se ravnamo po priporočenih dnevnih odmerkih ali RDA (Recommended Dietary Allowance). Priporočene dnevne odmerke posameznih vitaminov in mineralov je določila Komisija za prehrano, ki deluje v okviru ameriške državne znanstvene akademije. Večina razvitih držav se ravna po teh priporočilih.

RDA pomeni povprečno količino posameznega vitamina ali minerala, ki glede na trenutno veljavne znanstvene podatke zadošča potrebam vseh zdravih oseb ob predpostavki, da je vnos vseh drugih hranil zadovoljiv. Če so potrebe po vitaminih in mineralih povečane, je dnevni vnos lahko večji od priporočenega, vendar naj ne bi presegel petkratne priporočene vrednosti.

Za nekoga, ki ni ‘povprečen’ in potrebuje več (športniki, nosečnice, doječe mamice, otroci v obdobju rasti), so potrebne dnevne vrednosti višje. Zato je pametno, da se pozanimamo, kaj potrebujemo in koliko. Vedite pa, da več ni vedno tudi bolje, saj se vitamini, ki so topni, v telesu nalagajo in so v pretiranih količinah lahko tudi toksični.

 

Kdo potrebuje večje odmerke vitaminov od dnevno priporočenih?

Telesno zelo aktivni ljudje, npr. športniki, otroci in mladostniki v dobi intenzivnega odraščanja, ljudje, ki imajo kakršnakoli obolenja, predvsem srčno-žilna, starejši, kadilci, alkoholiki in vsi tisti, ki se prehranjujejo neredno in enolično. Ne smemo pa pozabiti nosečnic in doječih mamic.

 

Znaki pomanjkanja vitaminov

Vitamin	Znaki pomanjkanja
vitamin A	nočna slepota, kseroftalmija (suho očesno vnetje), večja dovzetnost za okužbe, suha in raskava koža, krhki lasje in nohti
biotin	dermatitis (vneta koža), utrujenost, depresija, bolečine v mišicah
vitamin B1	beriberi (znamenja: motnje v delovanju srca in obtočil, nevrološke motnje in duševne spremembe)
vitamin B2	dermatitis (vneta koža), razjede na ustni sluznici in razpoke v ustnih kotičkih
vitamin B3	vneta in suha koža, prebavne težave, nevrološke motnje
pantotenska kislina	utrujenost, motnje v spanju, slaba prebava, tresenje rok in mišični krči
vitamin B6	napadi krčev, vnetja in seboroični izpuščaji okrog oči, ust in nosu, slabokrvnost
vitamin B12	slabokrvnost, okvare živčevja (kažejo se kot mravljinčenje in odrevenelost udov)
folna kislina	slabokrvnost, povečana možnost splava in razvoja nekaterih telesnih okvar (spine bifide ali hrbtenične reže)
vitamin D	rahitis pri otrocih, osteomalacija (mehčanje kosti) pri odraslih
vitamin C	utrujenost, razdražljivost, bolečine v sklepih in udih, krvavitve na koži in sluznicah, večja dovzetnost za okužbe
vitamin E	propadanje rdečih krvničk in s tem povezana slabokrvnost, slabši refleksi, utrujenost in slabša zbranost
vitamin K	pomanjkanje je pri odraslih zelo redko (kaže se kot krvavitve na sluznicah, povečano nastajanje modric

Vir: http://www.ezdravje.com/si/vitmin/vitamini/

 

Škoditi že ne more!

Ne jemljite vitaminskih pripravkov kar na počez! Študije so pokazale, da so npr. kadilci, ki so uživali betakarotenske tablete in antioksidante, ki naj bi ščitili pred rakom na pljučih, celo pogosteje zbolevali in umirali za rakom na pljučih. Raziskava je pokazala, da antioksidanti v obliki tablet v določenih okoliščinah lahko dejansko pospešijo razvoj raka – tako pri moških kot tudi pri ženskah. Preveč folne kisline pa povečuje tveganje za nastanek raka na črevesju.

Vitamini so torej zdravi, če jih uživate v obliki hrane in ne v obliki tablet. Slednji lahko delujejo namreč tako kot droge in izzovejo nepričakovane in včasih nevarne učinke.

 

Je to res?

Vitamin C ščiti pred prehladom

Dolgo časa je veljalo, da vitamin C ščiti pred prehladom, danes pa študije opozarjajo, da le ni tako. Več desetletij so opravljali študijo na 11.000 ljudeh in ta je pokazala, da vitamin C koristi le maratonskim tekačem, profesionalnim smučarjem in vojakom.

Multivitaminska tableta nadomesti slabo prehrano

Nobena multivitaminska tableta ne more nadomestiti sadja in zelenjave. Če menite, da je temu tako, potem morate vedeti, rastline vsebujejo tudi številne druge sestavine, ki jih multivitaminske tablete ne.

Drži pa, da obstaja tableta, ki jo strokovnjaki priporočajo. To je vitamin D. Ta vitamin naj bi ščitil pred vsaj dvanajstimi različnimi vrstami raka, poleg tega pa za 50 odstotkov zmanjšuje tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni.

 

 

Maj, 2012