Cink podpira imunski sistem, rast celic in zdravje kože. Odkrijte, kako preprečiti pomanjkanje ter katere prehranske dodatke in živila izbrati za zadosten vnos.

Vpliv cinka na zdravje in razvoj

Odkar so leta 1961 pri iranskem moškem odkrili pomanjkanje cinka, je postal problem slabe prehranjenosti poznan po vsem svetu. Ta problem je pogostejši v območjih, kjer uživajo več žit in manj živalskih proizvodov.

A prehrana z majhno vsebnostjo cinka ni edini razlog za to, problem je lahko tudi pri sami absorpciji. Fitinska kislina je znana zaviralka absorpcije cinka.

Organsko gledano pa lahko pomanjkanje cinka najbolj prizadene kožo, prebavni, osrednji živčni, imunski, skeletni in reproduktivni sistem. Za zdaj poznamo štiri možne načine za dvig ravni cinka v telesu: prehranske spremembe, prehranski dodatki, hrana, obogatena s cinkom, in bio hrana, obogatena s cinkom.

Preberite tudi prispevek: Minerali, na pomoč!

Funkcije cinka v telesu

Cink je esencialni mineral v telesu, ki ga telo potrebuje v majhnih količinah, je pa zelo pomemben, da lahko vsaj 100 encimov opravlja vitalne kemijske reakcije. Je glavni igralec pri tvorbi DNA, pri rasti celic, gradnji beljakovin, pri celjenju poškodovanega tkiva in podpori močnega imunskega sistema.

 Glavne funkcije cinka so:

• pomoč pri razvoju in delovanju belih krvnih celic, ki so ključne za boj proti okužbam in ohranjanje imunskega odziva (krepi imunski sistem);
• podpira rast in razvoj telesa, zlasti pri otrocih, najstnikih in nosečnicah. Sodeluje pri sintezi beljakovin, kar je ključno za obnovo in rast celic;
• igra vlogo pri procesu celjenja ran, tako da spodbuja tvorbo novih celic in tkiva ter pomaga pri regulaciji vnetnega odziva;
• kot antioksidant pomaga pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom, s čimer lahko zmanjša tveganje za razvoj bolezni srca, rakavih obolenj in drugih bolezni, povezanih s staranjem;
• pomaga pri zdravju kože, tako da uravnava proizvodnjo sebuma, olja, ki ga proizvajajo žleze v koži, ter pomaga pri zdravljenju aken ter drugih kožnih stanj;
• potreben za pravilno delovanje ščitnice in metabolizem hormonov ščitnice;
• ima pomembno vlogo pri delovanju možganov in lahko pomaga pri zaščiti možganskih celic pred poškodbami ter ohranjanju kognitivnih funkcij.

Kdaj je cinka dovolj in kdaj premalo?

Družinska zdravnica ZD Ljubljana Jarmila Trček Breznikar, dr. med., spec., pravi, da: »optimalnega vnosa cinka ne dosegajo ljudje, ki se prehranjujejo pretežno ali izključno z rastlinsko hrano, lahko tudi ljudje z gastrointestinalnimi težavami ali pa starejši ljudje. Pri nosečnosti in dojenju so potrebe po vnosu cinka povečane. V teh primerih osebe lahko dodajajo cink v obliki prehranskih dopolnil.«

Priporočena dnevna količina cinka

Priporočene dnevne količine vnosa za odrasle posameznike po 19. letu starosti so približno 11 mg na dan za moške in 8 mg na dan za ženske. V času nosečnosti in dojenja bi morale tudi ženske zaužiti 11–12 mg cinka dnevno. Najvišja meja vnosa, ki še ne povzroča škodljivih učinkov na človeško telo, pa je okrog 40 mg dnevno.

Zadostna količina cinka je potrebna za ustvarjanje novih celic (kolagen), podpira tudi imunski sistem pri boju z vnetji v ranah. Ker gre večinoma za ljudi s slabšim tekom, je v teh primerih primerno posegati po prehranskih dodatkih s cinkom.

Posledice pomanjkanja cinka

Ker cink podpira normalno rast in razvoj, lahko že manjše pomanjkanje upočasni aktivnost limfocitov, neurotrofilov in makrofagov, da zaščitijo telo pred vdorom virusov in bakterij. Pri starejših s pomanjkanjem cinka (zmanjšan tek, številne druge bolezni) obstaja večje tveganje za različne okužbe, pljučnico, razjede ipd.

Preberite tudi prispevek: Kako prepoznati znake oslabljenega imunskega sistema?