Avtor: Anja Kuhar
Vse sestavine hrane, ki vstopijo iz prebavil v jetra, se uporabijo za tvorbo sladkorja, beljakovin in maščob. Vsa zdravila, ki vstopijo v telo, se v jetrih pretvorijo v učinkovite spojine, po delovanju pa ponovno v takšne spojine, da se lahko izločijo iz organizma. V jetrih se dogaja tudi ‘razstrupljanje’ organov s škodljivimi spojinami, ki vstopajo v telo.
Poleg tega jetra tvorijo tudi žolč, ki se izloča v tanko črevo in pomaga pri vstopu maščob in v maščobah topnih vitaminov v kri. So tudi edini organ, ki lahko izloča holesterol iz organizma, igrajo pa tudi veliko vlogo v imunski obrambi, saj branijo telo pred vstopom črevesnih bakterij v sistemski obtok.«
Zaradi njihove pomembne vloge je bolje delati na kurativi kot preventivi, zato poskrbimo za njihovo zdravje. Na kakšen način in kako postopati v primeru obolelih jeter, odgovarja dr. Markovič, za vas pa smo izbrskali tudi jetrom prijazna zelišča.
Najbolj splošno znane jetrne bolezni so hepatitisi (vnetje jeter), jetrna ciroza in rak na jetrih. Dolgoročna posledica kroničnega in nezdravljenega hepatitisa je jetrna ciroza s številnimi zapleti, ki lahko ogrožajo življenje bolnikov. Najpogostejše so hude krvavitve v prebavila, pojav vodenice in hudih okužb, najhujša pa je zagotovo nastanek jetrnoceličnega raka, ki kar v 95 % zraste iz ciroze.
Med najpogostejšimi boleznimi jeter najdemo tudi zamastitev jeter, ki se imenuje tudi steatoza. Ta je povezana s presnovnim sindromom in/ali alkoholom. Na srečo sta obe obliki povratni, ena s hujšanjem, druga pa z abstinenco od alkohola.
Zdravje jeter je odvisno od zdravega načina življenja, zdrave prehrane, gibanja, primerne telesne teže in zmernega uživanja alkohola ter uživanja le tistih zdravil, ki so nujno potrebna.
Obnavljajo se predvsem zdrava jetra, v bolnih jetrih pa se jetrne celice nadomeščajo z vezivom – brazgotino. Jetrne celice lahko propadajo zaradi stalnih ‘napadov’ virusov hepatitisa, alkohola, nekaterih zdravil ali njihovih kombinacij in drugih nevarnih spojin, zato vsi dejavniki, ki delujejo trajno škodljivo na jetra, pustijo dolgoročne posledice. In to je, ne glede na vzrok, ciroza.
Pred dvajsetimi leti je populacijska študija v severni Italiji ugotovila, da ima kar 20 % zdravega prebivalstva znake jetrne okvare. Ljudje z bolnimi jetri namreč skoraj nimajo nobenih vidnejših težav, zato bolezni odkrijejo zelo pozno – ko je okvara jeter že nepopravljiva.
Za zdrava jetra je treba uživati zdravo hrano. Danes vemo, da prav posebne diete za jetra ni in če želimo ohraniti zdrava jetra, velja popolnoma enako priporočilo kot za preprečevanje drugih bolezni. Najpogostejši ‘dietni prekršek’, ki škodi jetrom, je zagotovo prekomerno in redno uživanje alkohola, poleg tega pa zelo podobne spremembe na jetrih s skoraj enakimi posledicami pušča prekomerno uživanje maščob in fruktoze (sadnega sladkorja).
Fruktoza, ki jo danes dodajajo v predpripravljeno ali pripravljeno hrano in v brezalkoholne pijače, deklarirane, da ne vsebujejo sladkorja (glukoze), je za jetra enako nevarna kot alkohol!
Znano je, da so nekatera zelišča, imenovana holeretiki pospešujejo izločanje žolča, nekatere druge vrste zelišč oz. njihove sestavine pa delujejo antioksidantno.
Ker med ljudmi že stoletja kroži zeliščarsko znanje, smo v duhu vračanja k naravi in naravnemu za vas poiskali nekaj zelišč, ki ugodno vplivajo na jetra.
Mednje sodijo rman, melisa, kumina, zlata rozga, smrdljivčka ali krvomočnica, pelin, peteršilj in žajbelj; oreh naj bi jih čistil, artičoka pa ščitila jetrne celice pred učinkom strupenih snovi in izboljšala njihovo delovanje, lakota in regrat (pri slednjem je učinkovita predvsem korenina) pa naj bi jih krepila. Učinkovita sta tudi česen in grenivka, ki spodbudita jetrne encime, ter limona, ki spodbudi jetrno delovanje.
Primat med vsemi jetrom zdravilnimi zelišči drži pegasti badelj (Silybum marianum), katerega zdravilne vplive so opazili že antični Grki, ki so ga s pridom uporabljali (poleg zdravljenja drugih bolezenskih stanj) ob kroničnih in toksičnih obolenjih jeter ter ob cirozi, v pogostejšo rabo pa je prišel v 18. stoletju. V 20. stoletju so njegovo učinkovitost tudi zdravniško potrdili.
Pegasti badelj oz. mlečni osat je zelišče, sorodno artičoki, ki vsebuje flavonoide in antioksidante. Za pripravo zdravilnih čajev, tinktur, praškov itd. lahko uporabljamo tako njegova semena kot tudi posušene liste in zrele plodove, ki naj bi bili v boju z jetrnimi težavami najučinkovitejši. Semena pegastega badlja vsebujejo silimarilin, skupino aktivnih sestavin, ki spreminjajo in krepijo sestavo zunanjih celičnih membran oz. celično steno, s čimer preprečujejo vstop strupov skoznjo, in ki obnavljajo jetrne celice.
Ker najdemo pegasti badelj tako na področjih Evrope kot tudi Azije, lahko sami naberete semena, jih zdrobite in posujete po ‘tekočem’ zajtrku (jogurtu ali mleku s kosmiči, zakaj pa ne tudi po kakšni sladici). Pripravite si lahko tudi čaj iz posušenih zdrobljenih listov, vendar pozor – ker silimarilin ni topen v vodi, ob težavah z jetrih ne bo pomagal, vsekakor pa ima dovolj zdravilnih učinkov, da bo telo kljub temu hvaležno. Pozorni bodite le na to, da je rastlina pridelana ekološko, saj pesticidi, herbicidi itd. dodatno obremenijo jetra.
… toksične poškodbe jeter, vnetja, ciroza, kronična obolenja jeter itd., ga boste s pridom uporabili. Ker ima silimarilin ugoden vpliv na raven jetrnih encimov, spodbudno deluje tudi pri hepatitisih, poleg tega pa je odlična preventiva proti jetrnem raku. Če pa do slednjega že pride, pegasti badelj pomaga pri okrevanju po kemoterapiji, saj omejuje prizadetost jeter in izloča odpadne strupene snovi iz telesa. Za konec pa – čeprav za vsako bolezen ‘raste rož’ca na svetu’, naj vam bo vodilo zdrav način življenja, izogibanje ‘sveti trojici’ alkohola, nikotina in kofeina, okoljskim strupom ter kemičnim prehranskim aditivom.
Če niste prepričani v svoje zeliščarsko znanje ali bolj zaupate farmacevtskim izdelkom, tudi na lekarniških policah najdete čaje, ki naj bi na jetra ugodno vplivali.