Težave z jetri

default image

Jetra so v človeškem telesu največji organ. Ležijo pod desnim rebrnim lokom  in pri odraslem tehtajo v povprečju 1 do 2,5kilograma. Proizvajajo številne encime in žolč, ki pomaga pri absorbciji maščob. Jetra so skupaj z ledvicami glavni »prečiščevalni organ«. So eden redkih notranjih organov, ki so sposobni naravne regeneracije. Lahko se popolnoma obnovijo tudi, kadar je ostala le še četrtina neprizadetega tkiva.

Kdaj lahko posumite, da imate morda težave z jetri? 

Bodite pozorni na naslednje bolezenske znake,:

  • neznačilna bolečina pod desnim rebrnim lokom, ki jo lahko spremlja slabost, bruhanje,
  • utrujenost
  • izguba telesne teže, izguba teka,
  • dolgotrajna utrujenost kljub počitku,
  • šibkost v mišicah,
  • napihnjenost,
  • slaba prebava
  • debelost
  • povišana raven holesterola in trigliceridov
  • srbenje kože celotnega telesa, ki po nekaj dneh ne izzveni,
  • rumeno obarvane beločnice
  • sprememba barve kože na rumenkasto
  • sprememba barve seča na temnejše
  • sprememba barve blata
  • pri moških še nenadno zvečanje dojk in impotenca

Če znaki, kismo jih našteli,  trajajo dalj časa in se ne zmanjšujejo, se posvetujete z osebnim zdravnikom. Veliko jetrnih bolezni se začne počasi in nevidno, zato so pogosto spregledane. Hitra izguba teže, utrujenost in slabost z bruhanjem zahtevajo hitro obravnavo pri zdravniku. Prav tako močne bolečine v trebuhu, ki jih ne zmorete več prenašati, zahtevajo nujno zdravniško obravnavo!

Dejavniki tveganja za nastanek bolezni jeter

  • Prirojene oz. genetske jetrne bolezni. Najpogostejši bolezni sta hemokromatoza (»preobremenitev« z železom; v črevesju se absorbira prevelika količina železa, čeprav so zaloge železa v telesu že »napolnjene«). Višek železa se posledično kopiči v organih, v srcu, jetrih, vranici, koži, sklepih, … V jetrih se lahko razvije ciroza (razpad jetrnega tkiva), ki ga nadomesti nedelujoče vezivno tkivo in Wilsonova bolezen, kjer se kopiči v telesu baker.
  • Okužba z virusom hepatitisa B in C sta virusni okužbi, ki se širita preko stikov z okuženimi »telesnimi tekočinami« (npr. med nezaščitenim spolnim odnosom, z okuženimi iglami pri tetoviranju ali med vbrizgavanjem mamila z okuženim priborom).
  • prekomerno pitje alkoholnih pijač.
  • bolezni, ki se razvijejo zaradi izpostavljenosti določenim škodljivim kemijskim snovem.
  • Prekomerno jemanje ali  jemanje določenih zdravil  (npr. antibiotiki, anabolnimi steroidi, vinilkloridom, analgetiki: npr. acetaminofenom, pri kadilcih z nikotinom, s kontracepcijskimi tabletkami, lahko vodi v vnetje jeter – hepatitis.

Kaj lahko naredimo sami?

Zdrav način življenja z veliko gibanja, zdrave, polnovredene prehrane-zelenjava, sadje naj bodo pogosto na vašem krožniku. Izogibanje alkoholu, snovem, ki dražijo jetrne celice,varujmo se okužb, (hepatitis C in B sta spolno prenosljivi bolezni ), ne pretiravajmo z uživanjem zdravil, če res ni potrebno.

Ljudsko zdravilstvo

Pegasti badelj oz. mlečni osat je zelišče, sorodno artičoki, ki vsebuje flavonoide in antioksidante. Pripravki iz plodov pegastega badlja so priporočljivi za zdravljenje toksičnih okvar jeter in za pomožno terapijo pri kroničnih vnetnih obolenjih jeter ter cirozi jeter Za pripravo zdravilnih čajev, tinktur, praškov itd. lahko uporabljamo tako njegova semena kot tudi posušene liste in zrele plodove, ki naj bi bili v boju z jetrnimi težavami najučinkovitejši. Semena pegastega badlja vsebujejo silimarilin,  ki ima zaščitni učinek pred številnimi vplivi, ki škodijo jetrom. Krepi namreč celično steno in tako preprečuje vstop strupov v celico, spodbuja pa tudi obnavljanje jetrnih celic

Količina silimarina v čaju je razmeroma nizka, zato ga uporabljamo kot podporno terapijo pri jetrnih in žolčnih obolenjih. Za večjo učinkovitost si v lekarni kupimo gotove pripravke, kjer je količina silimarina ponavadi 200–400 mg.

Čaj pripravimo: 1–2 čajni žlički zdrobljenih plodov prelijemo s skodelico vroče vode in pustimo stati 10–15 minut. Spijemo 3–4 skodelice dnevno, običajno pred jedjo.

Skip to content