»Star sem 17 let in imam sladkorno bolezen od prvega leta starosti. Ne spominjam se težav, ki so nastale na začetku zaradi bolezni. Iz pripovedovanja vem, da so bili starši in najožji sorodniki zelo prizadeti. Vsi so mi pomagali po najboljših močeh, pa naj je šlo za zdravljenje ali hrano. Trudili so se, da bi se čim manj razlikoval od drugih otrok in da bi živel čim bolj normalno življenje.«

Avtor: Saša Vrbančič

Tako začenja zapis o svoji sladkorni bolezni Roman v Sladkorčkih, slovenskem glasilu otrok, mladostnikov in mladih odraslih s sladkorno boleznijo. Sladkorna bolezen je bolj znana kot bolezen odraslih, vendar je zelo pogosta tudi pri otrocih in mladostnikih. Zaskrbljujoče je dejstvo, da bolezen narašča, v zadnjih 15 letih se je celo podvojila. Vzrok je neznan, sovpada pa s podobnim naraščanjem drugih avtoimunskih bolezni.

Prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., specialist pediater se s svojimi kolegicami in kolegi ukvarja z zdravljenjem otrok, mladostnic, mladostnikov in mladih odraslih z obolenji žlez z notranjim izločanjem in obolenji presnove, med drugim tudi s sladkorno boleznijo. Pri vsakdanjem delu se srečuje z mladimi bolniki in jim skuša z natančnim diagnosticiranjem in doslednim zdravljenjem omogočiti skoraj normalno življenje. Pravi, da je sladkorna bolezen pri otrocih vse prej kot nedolžna bolezen.

O sladkorni bolezni

Vzrok bolezni je žal neznan. Ločimo dva tipa bolezni, in sicer tip 1 in tip 2. Diabetes tipa 1 je kronična in neozdravljiva bolezen. Je posledica propada beta celic v Langerhansovih otočkih v trebušni slinavki, kar privede do pomanjkanja inzulina. Otočki so dobili ime po znanstveniku dr. Langerhansu in celice, ki ležijo v njih, so odgovorne za izdelavo in izločanje inzulina. Celice odmrejo zaradi avtoimunskega napada in to diabetes  dodatno opredeljuje kot avtoimunsko bolezen.

Pri odraslih je pogostejši tip 2, ki ogroža predvsem odraslo populacijo zaradi neustreznega življenjskega sloga. Pod to besedno zvezo razumemo pretirano hranjenje in pomanjkanje telesne dejavnosti. Ti bolniki predstavljajo večino vseh sladkornih bolnikov. Vendar pa je sladkorna bolezen tipa 1 pri mlajši populaciji pogostejša kot sladkorna bolezen tipa 2, čeprav je tudi ta v zadnjih letih pri mlajši populaciji v porastu. Diabetes tipa 1 je namreč kronična in neozdravljiva bolezen.

Kako pogosta je bolezen?

Pogostost pojavljanja bolezni je odvisna od zemljepisne širine oziroma je morda povezana z mrazom. Na severu in jugu zemeljske oble je namreč pogostejša kot pa v bližini ekvatorja. Tudi v Sloveniji je pogostost podobna kot v srednji Evropi. V starosti od 0 do 19 let zboli na 100.000 otrok in mladostnikov vsak enajsti. Skrbi nas dejstvo, da bolezen tipa 1 izrazito narašča, v zadnjih 15 letih se je celo podvojila. Zakaj je temu tako, ne vemo, znano je le, da število sovpada z naraščanjem ostalih avtoimunskih bolezni. Dekleta in fantje so med seboj številčno izenačena, porast bolezni pa je opaznejši v puberteti.

Ob katerih znakih je potrebno ukrepati?

Zaradi pomanjkanja inzulina v krvi močno narašča koncentracija sladkorja. Posledica je žeja, pogosto odvajanje vode, izguba telesne teže. Postopoma pa zaradi nastajanja ketonskih teles pride do zakisanja organizma in do življenjsko ogrožujočega stanja – diabetične ketoacidoze. Sladkorna bolezen pri otrocih zahteva dosledno zdravniško oskrbo. Pomembno je, da smo pozorni že pri prvih znakih, ki jih opazimo pri otroku. Na srečo imamo v Sloveniji odlično organizirano pediatrično pomoč in dobro klinično znanje na primarni ravni. Večino obolelih otrok odkrijemo v zgodnji fazi bolezni, preden pride do razvoja diabetične ketoacidoze.

Kako poteka zdravljenje?

Najprej je treba poudariti, da je pri zdravljenju disciplina merjenja sladkorja v krvi in dajanja zdravil izrednega pomena. Večkrat dnevno je potrebno meriti raven sladkorja. Manjšim otrokom to počnejo starši, večji otroci, mladostnice in mladostniki pa lahko to počnejo sami. Inzulin se dodaja z injekcijami oziroma z injekcijskimi svinčniki, v zadnjem času pa se čedalje pogosteje uporablja tudi inzulinske črpalke. Prednost črpalk je v tem, da namesto 5- do 6-krat dnevnega zbadanja lahko to opravimo enkrat na 3 dni ob zamenjavi podkožnega seta, preko katerega črpalka dovaja inzulin. Najsodobnejše črpalke imajo možnost neprekinjenega merjenja koncentracije sladkorja v podkožju. Odmerek je odvisen od izmerjene vrednosti sladkorja v kri. Na odmerek inzulina vplivata količina zaužite hrane in telesna aktivnost. Izrednega pomena je otroke, mladostnike in njihove starše naučiti, kako lahko sami uspešno vodijo sladkorno bolezen. Ob tem jih naučimo tudi zdravo živeti. To obsega zdravo, mešano in pravilno razporejeno hrano in redno športno dejavnost.

Obstajajo kakšne omejitve pri sladkornih bolnikih?

Če je bolezen pravilno vodena, če je diabetes dobro urejen, potem lahko otrok, mladostnik ali mlajši odrasli živi normalno življenje, brez prehudih omejitev. Znano je, da ima kar nekaj vrhunskih športnikov diabetes, pa zaradi tega njihovi rezultati ne trpijo. Poleg motenj v uravnavanju krvnega sladkorja pa sladkorna bolezen tipa 1 lahko povzroča tudi hude kasnejše zdravstvene težave, kot so zapleti na očesnem ozadju, na ledvicah, na živčevju in na velikih žilah. Zato je za dolgoročno ohranjanje zdravja otrok in mladostnikov s sladkorno boleznijo tipa 1 poleg dobrega vodenja bolezni nujno potrebno tudi zgodnje odkrivanje hudih zapletov bolezni. Z dobro vodenim zdravljenjem skušamo pojav hudih kroničnih zapletov preprečiti oziroma vsaj odložiti na kasnejši čas. Zato je redoljubnost skupaj z zdravim načinom življenja bistvena.

Omenili ste tudi sladkorno bolezen tipa 2. Kako se razlikuje od tipa 1?

Tip 2 je pretežno pridobljena sladkorna bolezen in je v otroški ali mladostniški dobi posledica napačnega življenjskega sloga. Skoraj v celoti jo lahko preprečimo s primerno, zdravo prehrano in dovolj gibanja. V Sloveniji žal debelost narašča, čeprav manj kot v Evropi, z njo pa tudi diabetes tipa 2. Zato je izbira zdravega življenjskega sloga še kako pomembna. Izogibati se je potrebno preveliki količini vnosa hrane, bogate z ogljikovimi hidrati, in povečati telesno dejavnost, s tem pa se lahko izognemo tudi preveliki telesni teži. Če to ne uspe, potem je potrebno poseči po zdravilih, v najtežjih primerih celo po inzulinu. Bolezen pa pri mladih ljudeh v veliki večini primerov resnično presahne z normalizacijo telesne teže in zdravim življenjskim slogom.

Sladkorna bolezen predstavlja gotovo eno najpomembnejših, najpogostejših, najtežjih  in žal tudi najdražjih kroničnih bolezni. Zato potekajo v svetu in tudi v Sloveniji številne raziskave, usmerjene v njeno preprečevanje in zdravljenje. Te raziskave dajejo ljudem s sladkorno boleznijo upanje, da bo njihova bolezen nekoč ozdravljiva.