Oh, ta menopavza. Če na zahodu velja za tematiko, ki se ji ženske v velikem loku izogibajo, je na vzhodu slika povsem drugačna. Številne azijske države namreč menopavzo povezujejo s preporodom in novim začetkom. Kaj je torej res? Odvisno, s katere perspektive na novo življenjsko obdobje pogledate. Menopavza je pojem, s katerim opredeljujemo zadnjo menstruacijo v življenju ženske, ki v povprečju nastopi okrog 52. leta. Lahko pa tudi kar desetletje prej. Čeprav so primeri (pre)zgodnje menopavze redki, pa jih ne velja povsem zanemariti.

Avtorica: Nika Arsovski

Da si ustvarimo vtis, si za začetek poglejmo, kakšen je vidik različnih narodov na samo menopavzo. V zahodnem svetu so študije pokazale, da le slaba tretjina žensk o telesni spremembi obvesti svojega izbranega ginekologa, še manj jih o temi spregovori s svojimi bližnjimi. Tudi na Bližnjem vzhodu ni stanje nič bolj optimistično. Beseda »menopavza« se v arabščini prevaja kot »doba obupa«, sploh z vidika končanja obdobja rodnosti.

Zato pa imajo prijetnejši odnos do teh sprememb v ženskem telesu na vzhodu, kjer močno izstopa Japonska. Le malo Japonk tarna, da doživljajo vročinske valove, celo tako malo, da so si tamkajšnji mediji morali izmisliti novo besedo za pojav. Tudi sicer so simptomi menopavze pri Japonkah precej manj očitni, zasluge pa gre pripisati tudi njihovemu slogu prehranjevanja (soja namreč vsebuje izoflavone, ki delujejo kot fitoestrogeni).

Tako kot na Japonskem pa tudi na Kitajskem na menopavzo gledajo kot na ponovno rojstvo ženske, na čas, ko lahko prihrani energijo, ki jo je doslej porabljala za nosečnost in rodnost. V zahodnem svetu je slika, kot omenjeno, drugačna. Menopavza je neposredno povezana s starostjo, številni pa nanjo gledajo kot na prvo postajo na poti staranja.

Kaj privede do nastanka menopavze?

Vsaka deklica ima ob rojstvu od 700 tisoč do 2 milijona jajčnih celic, že do nastopa pubertete pa jih vsakoletno izgubi približno 10 tisoč. Ob prvi menstruaciji jih je okvirno »le« še 300 tisoč, od tega približno 500 potencialnih za zanositev oz. menstruacijo. Po desetletjih »rodnosti« se, sočasno s staranjem, tudi delovanje rodil počasi umiri. Menopavza nastopi okrog 52. leta (pri tej starosti več kot polovica žensk nima več menstruacije), v nekaterih primerih tudi leta ali celo desetletje prej. Povečini ženske dočakajo menopavzo med 45. in 55. letom, le redko kasneje.

Z besedo menopavza označujemo zadnjo menstruacijo v življenju ženske, ki je posledica prenehanja delovanja jajčnikov. Ob tem namreč jajčne celice prenehajo zoreti, temu primerno pa upade tudi raven ženskega hormona estrogena.

Menopavzni prehod zajema obdobje fizioloških sprememb od postopnega usihanja funkcije jajčnikov do popolnega prenehanja njihovega delovanja. Prehod v menopavzo je postopen, običajno pa traja nekaj let oz. celo desetletje. Imenujemo ga perimenopavza. Ta se odraža z zmanjšano proizvodnjo spolnih hormonov, predvsem estrogena in progesterona, ki sta pri ženskah zadolžena za regulacijo menstrualnih ciklov.

Najpogostejša posledica menopavznega prehoda so vročinski oblivi (pojavijo se pri 70 % žensk, močneje izraženi so pri četrtini), ki jih občutimo v zgornjem delu telesa in trajajo od dve do štiri minute. Pojavljajo se tako ponoči kot podnevi in so izjemno moteči, sploh če je njihova intervalnost pogostejša. V obdobju nekaj let se na rodilih in sečilih pokažejo prve spremembe, ki so posledica menopavze. Menstruacije so prisotne, a vendar neredne. Obdobja med posameznim mesečnim perilom se lahko podaljšajo ali skrajšajo (na manj kot 21 dni). Stena nožnice se stanjša, nožnica se skrajša, postaja vse manj vlažna in elastična. S tem pade tudi njena odpornost, kar ženske izkusijo s pogostejšimi vnetji sečil in uhajanjem urina.

Kateri znaki nas še opozarjajo na prihajajočo menopavzo?

»Da je ženska v menopavzi, lahko rečemo, ko je minilo 12 mesecev od zadnje menstruacije. Simptomi menopavze se lahko pojavijo mesece ali celo leta, preden menstruacija popolno preneha. Eden od njih so spremembe v menstrualnem ciklusu. V tem obdobju menstrualni ciklusi trajajo dlje ali manj časa. Menstruacije so lahko močnejše ali pa zelo šibke. Lahko so tudi bolj ali manj pogoste.

Obdobje od pojava nerednega menstruacijskega ciklusa do menopavze v povprečju traja štiri leta,« opozarja Seka Mirčić dr. med., spec. ginek. in porod., iz Zdravstvenega doma Škofja Loka in v nadaljevanju našteje nekatere znake, ki nas opozarjajo na prihajajočo se menopavzo: »Med simptomi so še zmanjšana plodnost, navali vročine in nočno potenje, povečanje telesne teže, duševni simptomi, kot so potrtost, razdraženost, pomanjkanje energije, spremembe razpoloženja, spolna disfunkcija, motnje koncentracije in spomina, nespečnost.

Simptomi, ki jih ženske doživljajo, so različni in v različni intenzivnosti.« Spremembe se opazijo tudi na koži, ta postane manj elastična in vse bolj ohlapnejša, zmanjša se čvrstost dojk. Struktura las se stanjša in zredči, nohti so vse bolj krhki in lomljivi. Prehod v menopavzo se odraža tudi na splošnem počutju posameznice.

Nekatere občutijo pomanjkanje koncentracije, spet druge pa občutno pomanjkanje energije in motnje v spominu. Povsem običajno je, da ženske v menopavzi pridobijo nekaj kilogramov (po raziskavah sodeč med pol in enim kilogramom letno) in občutijo upad spolnega poželenja, težave v spolnosti pa se lahko pojavijo tudi nekaj let po nastopu menopavze.

Zgodnja in prezgodnja menopavza

V redkih primerih menopavza nastopi že pred 45. letom starosti. Tovrstnih primerov je le nekaj odstotkov. Pojav menopavze pred 45. letom označujemo s pojmom zgodnja menopavza, pred 40. letom pa s pojmom prezgodnja menopavza (oz. prezgodnja ovarijska insuficienca). Slednja nastopi le pri odstotku žensk. »»Zelo težko je napovedati, kdaj bo nastopila menopavza. Danes vedno več žensk prezgodaj vstopi v menopavzo.

Razlog za to je lahko sodoben način življenja, v katerem so ženske izpostavljene stresu, hitri hrani, cigaretam in alkoholu,« pojasnjuje ginekologinja. Simptomi zgodnje in prezgodnje menopavze se ne razlikujejo dosti od simptomov menopavze. Prezgodnja ovarijska insuficienca (POI) je klinični sindrom, opredeljen s prezgodnjim izčrpanjem delovanja jajčnikov. Razlogi za pojav prezgodnje menopavze so različni, od operativnih posegov na maternici oz. jajčnikih (obsevanje …) do njihove odstranitve. Pojav je lahko tudi posledica katere izmed avtoimunskih bolezni.

Eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na pojav prezgodnje menopavze, je tudi genetika. Hčere mater z zgodnjo menopavzo imajo šestkrat večje tveganje za pojav le te tudi same. Prezgodnja menopavza je pogosto povezana z nižjim socialnoekonomskim statusom, lahko pa tudi z večjo nagnjenostjo k srčno-žilnim obolenjem in nevrološkim boleznim. Je tudi eden od pokazateljev tveganja za nastanek osteoporoze, pa tudi psihičnih motenj.

Eden izmed dejavnikov je tudi kajenje. Ob nastopu prezgodnje menopavze so ženske napotene na genetske preiskave za ugotavljanje morebitnih pridruženih bolezni. V številnih primerih kljub temu vzroki ostanejo nepojasnjeni. Zaradi pomanjkanja spolnih hormonov je treba stanje obravnavati z vso resnostjo, strokovnjaki pa se pogosto odločijo za dodajanje hormonske terapije. S tem pojmom označujemo dodajanje hormonov, ki bi jih sicer telo moralo proizvajati samo.

V menopavzi se lahko poveča možnost za razvoj bolezenskih stanj

»Menopavza je posledica zmanjšanja funkcije jajčnikov in s tem proizvodnje glavnih ženskih spolnih hormonov (estrogena in progesterona). Na te spremembe so najbolj občutljiva tkiva, ki kažejo največjo odvisnost od hormonov, predvsem od estrogena. To so možgani, koža in sluznice, urogenitalni sistem, kosti in krvne žile,« o razlogu za pojav morebitnih bolezenskih stanj ob nastopu menopavze pove sogovornica.

Srčno-žilne bolezni so vzrok smrtnosti pri skoraj polovici žensk po 50. letu, do nastopa menopavze pa je umrljivost kot posledica teh bolezni pri ženskah precej nižja kot pri moških. Razlog za to tiči v zaščitnem učinku estrogena, ki pomaga ohranjati prožnost krvnih žil. Četudi ženske nimajo zdravstvenih težav, se po menopavzi povečajo tveganja za razvoj nekaterih bolezni. Pri številnih se pojavi urinska inkontinenca, prav tako pride do pogostejšega odvajanja vode. Tkivo mehurja in sečnice namreč vsebuje estrogenske in progesteronske receptorje, z znižanjem ravni le teh pa se tkivo stanjša in ošibi.

Pojavi se lahko tudi vrsta drugih težav v tem predelu telesa: »Kar 80–90 % bolnic ima pri 60 letih simptome urogenitalne atrofije, ki se kažejo v suhi nožnici, bolečem spolnem odnosu, težavah z uriniranjem, pogostimi okužbami sečila itd.« Spremembe v našem telesu lahko vplivajo tudi na zdravje kosti. Pri ženskah namreč obstaja kar petkrat večje tveganje za razvoj osteoporoze kot pri moških.

Estrogen upočasnjuje razgradnjo kosti, s padcem njegove koncentracije pa se začne kostna gostota pospešeno zmanjševati. »Osteoporoza je bolezen, za katero je značilna zmanjšana kostna gostota. Takšne kosti so zelo nagnjene k zlomom,« opozarja dr. Mirčić in za konec doda, da lahko zmanjšanje ravni estrogena negativno vpliva tudi na čutila posameznice.

 »Danes vedno več žensk prezgodaj vstopi v menopavzo. Razlog za to je lahko sodoben način življenja, v katerem so ženske izpostavljene stresu, hitri hrani, cigaretam in alkoholu.«

ABC

A Simptomi menopavze se lahko pojavijo mesece ali celo leta, preden menstruacija popolno preneha.

B V redkih primerih menopavza nastopi že pred 45. letom starosti, še redkeje pred 40. letom.

C V menopavzi se lahko poveča možnost za razvoj bolezenskih stanj, ki so posledica padca ravni estrogena.