Menopavza – blagoslov ali prekletstvo?

Pred sto leti mnogo žensk menopavze ni dočakalo, saj je bila življenjska doba toliko krajša. Pričakovana življenjska doba ženske v Evropi je danes 84 let, v Sloveniji pa celo 85 let. To pomeni, da ženske zadnjo tretjino življenja preživimo v menopavzi. Za nekatere blagoslov, za druge pa predstavlja kup težav in neprijetnosti.

Menstruacijski ciklus se po 35. letu začne spreminjati, po 40. letu pa se že lahko začne menopavzni prehod. Jajčniki postajajo manj aktivni, raven hormona estrogena in progesterona se znižuje. Pri nekaterih ženskah pa prehoda ni in se kar naenkrat znajdejo v menopavzi. Kdaj smo v menopavzi, lahko ugotavljamo za nazaj – po zadnji menstruaciji, ki smo jo še imele.

V menopavzi ni več vsakomesečnih krvavitev, kar za marsikatero žensko pomeni, da so njeni krvni izvidi glede hemoglobina končno v mejah normale. Odpade tudi strah pred neželeno nosečnostjo, tako da ženska, ki nima prehudih menopavznih simptomov lahko resnično bolj kakovostno zaživi. Tiste, ki jih imajo, pa jim resnično lahko grenijo življenje.

Preberite tudi prispevek: Menopavza: najpogostejši simptomi in nasveti za lažje prehodno obdobje

Vročinski oblivi

Vročinski oblivi so najznačilnejši simptom perimenopavze (prehodno obdobje) in menopavze. Kažejo se kot navali krvi v glavo in vrat, spremljata jih rdečica in občutek vročice, pojavljajo pa se lahko večkrat v dnevu. Pogosto je znojenje. Ženska se lahko počuti duševno in telesno izčrpana in razdražljiva. Muči jo nespečnost, včasih tudi tesnoba ali depresija. Opažati začnemo, da se v našem spominu pojavljajo luknje in da se težje zberemo. Tudi pospešeno bitje srca spada med pogoste simptome v menopavzi, kot tudi tiščanje pri srcu. Zmanjša se spolna sla in spolni odnosi lahko postanejo boleči. Pogosti so glavoboli in motnje razpoloženja. Hormonske spremembe povečajo tveganje, da bomo zbolele za osteoporozo, krvno-žilnimi boleznimi in nekaterimi vrstami raka.

Predmenopavzno obdobje

Naše matere so bile v teh letih že več let upokojene, danes pa smo ženske v predmenopavznem in menopavznem obdobju še v polnem pogonu na vseh področjih – tako v zasebnosti, v družini in v poklicu. Želimo se dobro počutiti v svoji koži. Veliko še želimo doživeti v tem obdobju, ko so naši otroci že zdavnaj odrasli. Zato tudi več pozornosti posvečamo zdravemu življenju.

Kot je povedala ginekologinja Darja Gašperlin Dovnik, dr. med., je v predmenopavznem obdobju ovulacij čedalje manj. »Zaradi zmanjšane ravni hormona progesterona lahko nastopijo težave, kot so utrujenost in nepravilne krvavitve ter razdražljivost. Pomaga vstavitev materničnega vložka s hormonom progesteronom ali pa progesteronska terapija v drugem delu ciklusa. Dodajanje progesterona je brez posebnega zdravstvenega tveganja. Ciklus se uredi, ženska lažje prenaša druge težave. Vročinski oblivi pa se z dodajanjem progesterona ne odpravijo.«

Hormonska terapija

Ni res, da so vročinski oblivi »obvezna« sestavina menopavze. Kar precej žensk tega ne občuti in te lahko naslednje vrstice pri branju izpustijo. Drugim, manj srečnim, lahko pomaga nadomestna hormonska terapija. Kot so pokazale raziskave, se s to terapijo vročinski oblivi zmanjšajo kar za 75 %. A ne gre samo za te, hormonska nadomestna terapija zmanjša tudi motnje spanja, razpoloženja in upad kognitivnih sposobnosti.

Najučinkovitejše je zdravljenje z estrogenom. Za začetek zdravljenja s hormonsko nadomestno terapijo mora biti ženska mlajša od 60 let, saj so študije pokazale, da je v tej starosti ta terapija tudi najbolj varna. Zdraviti bi morali začeti že pred nastopom menopavze oziroma do deset let po njenem začetku. Najpogosteje se uporablja estrogensko pršilo. V pršilu je estrogen, ki je kemijsko enak naravnemu estrogenu v ženskem telesu, vendar pa zdravljenje samo z estrogenom lahko uporabljajo ženske, ki nimajo več maternice. Vse druge morajo uporabljati kombinirano zdravljenje. Pri tem se nadomeščata oba ženska spolna hormona, estrogen in progestreron. Takšno zdravljenje je varno in učinkovito.

Treba je povedati, da zdravljenje s hormonsko nadomestno terapijo prinaša tudi določena zdravstvena tveganja. Po drugi strani pa se druga zdravstvena tveganja tudi zmanjšajo.

V menopavzi je namreč tveganje za nastanek srčno-žilnih obolenj dva do šestkrat večje, če ga primerjamo s tveganjem v obdobju perimenopavze. To se zgodi zaradi padca ravni estrogena. Večje je tudi tveganje za aterosklerozo, ki lahko privede do srčne ali možganske kapi. Zviša se lahko krvni tlak, ravni skupnega holesterola in holesterola LDL (slabega holesterola) se lahko povišajo, ob tem ko upadajo ravni holesterola HDL.

Preberite tudi prispevek: Lipoprotein (a) – nevarna oblika holesterola LDL

Tveganje za trombozo v starosti do 60 let je majhno in uporaba pravih odmerkov estradiola naj ne bi povečala tveganja za trombozo. Če se ženska zdravi samo z estrogenom, to predstavlja varovalni dejavnik pred rakom dojk. V primeru uporabe sintetičnih gestagenov pa se po petih letih uporabe tveganje za raka dojk poveča. Pri uporabi kombinirane terapije se je zato povečalo število obolelih za rakom dojke. Z individualnim pristopom zdravljenja in kar se da nizkim odmerkom obeh hormonov se hormonsko nadomestna terapija danes lahko varno uporablja.

V menopavzi so zaradi upada spolnih hormonov pogostejša vnetja sečil in suhost nožnice. Temu se pridružijo pekoče bolečine, povečan izcedek in boleči spolni odnosi. Težave pri spolnosti naj bi imela skoraj polovica vseh žensk v menopavzi. Pri tem si lahko pomagajo z lokalno estrogensko terapijo – ta omogoča neboleče spolne odnose in hkrati preprečuje vnetje mehurja.  

Redna telesna dejavnost in prehrana

Z redno telesno dejavnostjo si dokazano blažimo težave in se zaščitimo pred boleznimi srca, osteoporozo in rakavimi obolenji. Ženske, ki so bile telesno dejavne že prej, imajo pri tem prednost, saj je zanje gibanje utečena rutina in potreba. Nekoliko težje je začeti telesno dejavnost, ko je menopavza že nastopila. Telesno dejavne naj bi bile do pozne starosti.

Rak dojk je v menopavzi najpogostejši, vzrok za to pa so nedejavnost, povišana telesna masa in kajenje. Če vadimo aerobno, s tem krepimo imunski sistem. Z vajami za moč krepimo kosti in mišice. S telovadbo pa si izboljšamo tudi razpoloženje.

Zdrav življenjski slog v tem obdobju je nujen. Če imamo čezmerno telesno težo, je treba odvečne kilograme čim prej izgubiti. Vsekakor je treba opustiti kajenje, pretirano uživanje kofeina in alkohola. Pri vročinskih valovih pomagata sproščanje in umirjanje, kar lahko dosežemo tudi z dihalnimi vajami. Če je težava le nočno potenje, potem pomaga tudi to, da spimo v hladni sobi.

Če želite bolj naravno

Če ženska ne želi hormonskega nadomestnega zdravljenja, potem si težave lahko blaži z zdravili, ki se v lekarni dobijo brez recepta, in prehranskimi dopolnili. Eno od naravnih zdravil so tablete korenike grozdnate svetilke. Z njimi lahko blažimo vročinske oblive in si izboljšamo razpoloženje. Precej učinkovita so tudi prehranska dopolnila, narejena na osnovi hmelja, ter fitoestrogeni – izoflavoni črne detelje in soje. Ti prehranski dodatki lahko ublažijo vročinske oblive, nimajo pa varovalnega učinka glede zapletov ožilja in srca, ki ga lahko dosežemo s hormonsko nadomestno terapijo.  

Pomagajo tudi rdeča pesa, vitamin E in akupunktura. Slednja je zelo varna metoda in marsikdaj zmanjša simptome, vendar pa ni tako učinkovita, kot je zdravljenje s hormoni.   

Bolezni, ki lahko nastopijo v menopavzi

V tretjem življenjskem obdobju se poveča tveganje za nastanek rakavih bolezni. V Sloveniji letno zboli približno 6000 žensk. Najpogosteje ženske zbolevajo za rakom dojke, nemelanomskim rakom kože, rakom debelega črevesa in danke, rakom pljuč ter ginekološkimi raki. Pomembna je preventiva. Pri raku dojke sta to samopregledovanje in udeležba v preventivnem programu Dora oziroma mamografiji. V oktobru pogosteje pomislimo na rožnato pentljo in zato smo lahko še bolj pozorne na preventivne dejavnosti. Da bi preprečile raka kože, se spomladi in poleti ne izpostavljamo pretirano soncu. Bodimo tudi pozorne na rane, ki se ne zacelijo, pigmentne madeže, ki se povečajo, spremenijo barvo ali obliko ali celo začnejo krvaveti.

Preventivno lahko delujemo tudi glede raka debelega črevesja. Redno oddajajmo blato v programu Svit. Hkrati pa smo pozorne na krvavo blato ali kri na blatu, na nepojasnjene driske z izmeničnim zaprtjem, na izgubo teka. Ne spreglejmo niti nepojasnjenega hujšanja niti slabokrvnosti. V mislih imejmo svoja pljuča, če dolgotrajno kadimo ali smo kadile, če se nam ponavljajo pljučnice, dolgotrajno kašljamo, imamo krvavi izpljunek ali bolečine v prsih.

Še posebno pozorne pa bodimo glede znakov za raka rodil. Letno za ginekološkimi raki (na spolovilu, nožnici, maternici, materničnem vratu in jajčnikih z jajcevodoma) zboli približno 700 žensk. Veliko teh primerov bi z rednimi pregledi lahko preprečili.

Preberite tudi prispevek: Zgodnja menopavza