Iščite po prispevkih
Izr. prof. dr. Matija Tomšič, dr.med., predstojnik Kliničnega oddelka za revmatologijo v Ljubljani, nam je orisal najpogostejše težave, ki jih ljudem povzročajo neubogljivi sklepi.
Osteoartroza (oz. ‘osteoartritis’, izraz, ki je v uporabi predvsem v anglosaksonski literaturi) je najpogostejša praviloma nevnetna bolezen sklepov, ter najpogostejša težava s sklepi, ki ženske prizadane dvakrat pogosteje kot moške. Do 25. leta starosti se praviloma ne pojavlja, njena pogostnost pa linearno narašča z leti.
Osteoartrozi se je včasih reklo obraba hrustanca, danes pa vemo, da gre za cel spekter sprememb na sklepu. Stanjša se hrustanec, spremeni se kost pod njim, spremeni in zadebeli se tudi sklepna ovojnica, pogosto se pojavljajo sklepni izrastki itd.
Bolezen najpogosteje prizadane kolke in kolena, končne sklepe na prstih rok in bazalni sklep palca na roki in nogi. Bolečina je praviloma bolj vezana na gibanje, v mirovanju pa načeloma bolečin ni, razen v primeru, ko gre za vnetno fazo bolezni.
Vedno je potrebno najprej pacientu razložiti, za kakšno bolezen gre. Bolnike pogosto skrbi, da bodo od trenutka diagnoze naprej gibalno zavrti, da bo bolezen hitro napredovala itd. Treba jim je razložiti, da gre za izmemno počasi napredujočo bolezen, pri kateri v vmesnih obdobjih mirovanja ni poslabšanj.
Zdravljenje vedno začnemo z nefarmakološkimi metodami, ki so ključnega pomena.
Izjemno pomembna metoda zdravljenja je krepitev mišic. V primeru sprememb na hrbtenici, kolenih, kolkih itd. je potrebno ojačati stegenske in obhrbtenične mišice, iz preprostega razloga – saj npr. mišice prevzamejo 70% obremenitev v kolenskem sklepu. Če so oslabljene, je obremenitev na hrustanec in na kost pod njim izrazito večja in obratno, če so mišice močno okrepljene, se preobremenitev hrustanca in drugih struktur izrazito zmanjša, manj je bolečin in napredovanje bolezni se upočasni.
Ob težave s koleni in kolki zaradi osteoartroze je od športnih aktivnosti neprimeren tek ali dolga hoja, spodbujamo pa kolesarjenje, saj teža telesa počiva na sedežu, medtem ko se mišice kljub temu jačajo.
Manj znano je, da je za artrozo kolen izrazito smiselno hrbtno plavanje s plavutmi. Plavanje s plavutmi namreč dodatno jača stegenske mišice.
Pomembna je tudi uporaba ledu in toplote, pacientom z osteoartrozo praviloma bolj pomaga toplota. Sami naj si zjutraj naredijo toplo kopel, v kateri razgibajo sklepe.
V okviru nefarmakoloških metod svetujemo tudi primerno obutev ter uporabo pomagal za razbremenitev telesa, kot so palica, hojca itd.
Ta hip ne poznamo zdravila, ki bi upočasnil potek bolezni. V začetku pridejo v poštev enostavni analgetiki, denimo paracetamol, ter lokalno mazanje sklepov s protibolečinskimi mazili, ki pospešujejo prekrvavitev in zmanjšujejo bolečino.
Če to ne pomaga, so na vrsti nesteroidni antirevmatiki, sodobni ‘aspirini’, ki pa s seboj prinašajo neželene učinke, zato je potrebno pretehtati, komu, v kakšnem odmerku in kako pogosto jih dajemo. Stremimo k odmerjanju čim nižjih odmerkov čim krajši čas.
Če odpovejo nesteroidni antirevmatiki, pridejo v poštev močnejši opioidni analgetiki, na koncu pa še kirurško zdravljenje, torej ‘zamenjava’ kolena ali kolka.
Če je osteoartroza najpogostejša nevnetna, pa je revmatoidni artritis najpogostejša vnetna revmatična bolezen sklepov. Praviloma gre za bolezen, ki jo je potrebno zelo intenzivno in stalno zdraviti. Zanjo zboleva veliko mladih, ženske pa zbolevajo trikrat pogosteje kot moški.
Težave so, za razliko od osteoartroze, vezane na mirovanje in so intenzivnejše ponoči. Bolniki se ponoči zbujajo, vstajajo, morajo se razgibati, zjutraj pa se zbudijo povsem okoreli.
Ovojnica je povsem prežeta z vnetnicami, sklep je zato zadebeljen in v njem je pogosto obilo sklepne tekočine. Del ovojnice pa se spremeni v panus, ki se vrašča v hrustanec, ga razžre in nadalje prodira v kost. Zato je ključnega pomena, da začnemo bolezen čim prej zdraviti.
Ne vemo natančno, kaj bolezen povzroča, zanesljivo pa gre za več vzrokov. Najpomembnejša je genetska nagnjenost, nato vpliv spolnih hormonov, najbrž tudi različne okužbe in pa kajenje.
Kadilci so bolj nagnjeni k zbolevanju, zanimivo pa so študije potrdile, da merica alkohola dnevno verjetnost za bolezen zmanjša.
Zdravljenje začenjamo ravno obratno kot pri osteoartrozi, in sicer z zdravili, katerih glavni cilj je umiriti in ‘ugasniti’ vnetje. Takrat bolečine prenehajo, razrasla sklepna ovojnica ne uničuje več hrustanca in kosti pod njem, bolnik pa lahko normalno funkcionira. Tega brez zdravil ne moremo doseči. Zdravljenje začnemo s kombinacijo glukokortikoid (zdravilo z izrazito protivnetnim delovanjem) zdravili in metotrekssatom (zaviralci imunskega sistema), če se vnetje ne umiri, pa z biološkimi zdravili.
Protin, putika ali bolezen kraljev so imena za vnetje sklepov, ki ga povzročajo kristali, in je za razliko od prej omenjenih osteoartroze in revmatičnega artritisa pogostejše pri moških. Bolečina oz. napad se začne nenadoma, nezdravljene težave pa ob prvem napadu običajno izzvenijo v roku 7-10 dni.
Začetek bolezni zelo dramatičen. Bolnika sredi noči zbudi neznosna bolečina, praviloma v bazalnem sklepu palca na nogi, ki se obarva rdečkasto, celo modrikasto, in je tako izrazito boleč, da je tudi dotik rjuhe pretežek. Bolnika lahko tudi mrazi in ima rahlo povišano telesno temperaturo.
V 80% primerov, v 20% pa gleženj ali koleno. Če bolezen ni zdravljena, čez čas lahko prizadane katerikoli sklep.
V primeru visokih koncentracij sečne kisline se v sklepnem prostoru iz nje naredijo kristali, ki jih naš organizem zazna kot tujek. Vnetnice te kristale ‘požrejo’ in se razpočijo, encimi znotraj vnetnic pa povzročijo v sklepu hudo vnetje.
Bolnika z napadom protina zdravimo s protivnetnimi zdravili (z nesteroidnimi antirevmatiki). Ko napad izzveni, pa bolniku predpišemo alopurinol. To zdravilo znižujejo nivo sečne kisline, zaradi česar se napadi protina ob rednem jemanju praktično ne pojavljajo več. Težave se pojavljajo le, ker so pacienti v času brez težav manj dovzetni za redno jemanje teh zdravil.
Poleg rednega jemanja zdravil pacientom svetujemo izogibanje alkoholu oziroma akutnemu alkoholnemu opoju, ki telo izsuši, ter uživanju sladkanih gaziranih pijač in drobovine. Ker izkušnje kažejo, da se stroge diete drži le malo bolnikov, svetujemo izogibanje le tistim živilom, ki imajo res visoke vrednosti purinov.
Oktober 2013