Človeški skeletni je zapleten sistem kosti, ki telesu zagotavljajo strukturo in podporo. A tudi njemu staranje ne prizanaša. Degenerativne spremembe skeletnega sistema vplivajo na našo mobilnost in prožnost kosti, s tem pa tudi na splošno življenjsko kakovost. Staranje skeleta pa ni proces tretjega življenjskega obdobja. Obrabne spremembe na hrbtenici se začnejo pojavljati že po 30. letu starosti, degenerativni procesi prizadenejo medvretenčne ploščice, telesa vretenc in male sklepe hrbtenice, kar postopoma lahko vodi v utesnitev živčnih struktur.

Avtorica: Nika Arsovski

Prve degenerativne spremembe na hrbtenici se pojavijo že po 30. letu in se odrazijo z vse tanjšo medvretenčno ploščico, medtem ko medvretenčni prostor postaja vse ožji. Posamezna telesa vretenc začnejo počasi izgubljati svojo elastičnost, na njihovih robovih pa lahko pride do tvorbe izrastkov. Z degenerativnimi spremembami hrbtenica postane v osnovi slabše gibljiva, s prisotnostjo bolečin pa posameznik še omeji gibanje, s čimer se gibljivost še poslabša in bolečina okrepi. Tako se znajdemo v začaranem krogu.

Najbolj na udaru so bolj gibljivi deli hrbtenice, že zgodaj se lahko simptomatske spremembe pojavijo v ledvenem delu hrbtenice, zatem tudi v vratnem. »Obraba hrbtenice se začne v predelu medvretenčne ploščice. Z napredovanjem degenerativnih sprememb se prične ta posedati in poveča se obremenitev na fasetne sklepe, ki ležijo zadaj. Fasetni sklepi so tako podvrženi nefiziološkim obremenitvam, kar vodi v njihovo obrabo. Pride do izliva v sklepu, do tvorbe izrastkov in tudi do premikov stičnih površin. Govorimo o artrozi fasetnega sklepa oz. spondiloartrozi. Ti procesi lahko vodijo v zmanjšanje hrbteničnega kanala in posledično prostora za živčne elemente v hrbtenici,« pojasnjuje Gregor Rečnik, dr. med., spec. ortop. s Kliničnega oddelka za ortopedijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.

Med degenerativnimi spremembami so pogoste spondiloze oz. obrabne spremembe na hrbtenici, ki se lahko pojavijo tako v vratu kot tudi v srednjem ali spodnjem delu hrbta ter so posledica staranja diska. Poleg tega s staranjem lahko pride tudi do stenoz oz. zoženja hrbtenjačnega kanala, mišičnih zakrčnin, artroz in hernije diskusa oz. zdrsa medvretenčne ploščice.

Spondiloartroza

Najbolj razširjena kronična degenerativna bolezen sklepov je osteoartroza, ki nastane kot posledica postopnih sprememb na sklepnem hrustancu. »Artroza fasetnega sklepa je relativno pogosta radiološka najdba. Okoli 10 % odraslih, starejših od 30 let, že ima degeneracijo fasetnih sklepov. To vodi v občasne ali kronične bolečine v križu. Prevalenca bolečine v križu znaša 30–40 % na ravni enega leta in 70-80 % za čas celega življenja,« pojasnjuje ortoped, ki s tem opozori, da osteoartroze ne gre pripisovati le staranju. Že res, da se pogosteje pojavlja na starost, kljub temu pa lahko prizadene tudi mlajše. Na njeno pojavnost poleg staranja vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so prisotnost težav s sklepi v družini, anatomske nepravilnosti in prekomerna obremenitev sklepov, bodisi zavoljo športa, telesne teže ali dela. Osteoartroza se lahko pojavlja tudi zaradi sprememb, ki jih na sklepih povzročajo vnetne revmatične bolezni.

Bolezen je posledica delovanja dejavnikov tveganja na sklepni hrustanec, zaradi česar se ta spreminja. Na prej gladki površini se pojavijo razpoke, zaradi obrabe je hrustanca vedno manj. Ker je ta prej opravljal vlogo sklepnega blažilca mehaničnih obremenitev, se sklepna špranja zoži ali celo izgine, kost pa začne podrsavati ob kost. Kot odziv na prizadetost hrustanca oz. v kasnejši fazi kosti se začne pretirana tvorba nove kosti. Posledično pride do tvorbe kostnih izrastkov na robu sklepa, ki pa zmanjšujejo sklepno gibljivost. Spremembe na hrustancu vodijo v draženje notranje sklepne ovojnice, kar privede do vnetja sinovialne membrane. Ob tem se sklepna ovojnica zadebeli, posledično pa pride do pospešenega izločanja sklepne tekočine, kar vodi v sklepni izliv in oteklino.

Kadar je zaradi postopnih sprememb sklepnega hrustanca prizadeta hrbtenica, govorimo o spondiloartrozi. Najpogosteje sta prizadeta vratni in ledveni del hrbtenice, ki sta tudi sicer najbolj gibljiva. V primeru prvega se bolečine iz vratu širijo proti lopaticam, v zatilje in naprej iz prednjega dela prsnega koša v roke. Spremljajo jih lahko glavobol, slabost, motnje ravnotežja, mravljinčenje, omrtvičenost prstov na rokah itd. Kadar pa je bolečina omejena na ledveni del hrbtenice, se pojavijo bolečine v križu, ki pa se ob večjih obremenitvah le še okrepijo.

Osteoporoza

Vzrok za bolečine v hrbtenici je lahko tudi osteoporoza, ki je pogostejša v tretjem starostnem obdobju. Pojavlja se zlasti pri ženskah, pogosta pa je tudi pri revmatikih ob dolgoročnem jemanju posameznih zdravil. Osteoporoza kot taka ni boleča, zato pa so boleče posledice. Zaradi čezmerno ukrivljene hrbtenice namreč pride do napetosti in krčev v obhrbteničnih mišicah. Ob vse bolj krhkih kosteh lahko že povsem običajne obremenitve vodijo v poškodbo, zlom. Ob zlomu vretenca v osteoporozni hrbtenici lahko pride do utesnjenosti hrbtenjače in živčevja, pri čemer se bolečine le še okrepijo.

Hernija diska oz. diskus hernija

Bolečine v križu številnim niso neznanka, saj jih velik delež prebivalstva na lastni koži izkusi vsaj enkrat v življenju. Tovrstne bolečine so lahko posledica zdrsa medvretenčne ploščice (vzrok katerega so degenerativni procesi v medvretenčni ploščici), bolje znanega pod pojmom hernija diskusa. Pri tem mehki del jedra skozi manjšo razpoko ali poškodbo izstopi, kar privede do izbočenja medvretenčne ploščice v spodnjem ledvenem delu hrbtenice, ki je najpogostejše v delu, kjer se nahajajo živčne strukture, ki oživčujejo spodnje okončine. Izbočenje lahko povzroči utesnitev živčnih korenin ali hrbtenjače.

Pogosto so utesnjene živčne korenine ishiadičnega živca – prizadetost pa se odraža z značilno bolečino vzdolž prizadetega živca, znano kot išias. Tudi sicer se hernija diskusa najpogosteje odrazi z bolečino v križu, ki se ji čez čas pridruži še bolečina v eni od spodnjih okončin. Zatem bolečina v križu mine, bolečina v nogi pa ostane. Naknadno lahko izgine tudi ta, zatem se pojavi ohromelost. Poleg bolečin se pri nekaterih posameznikih kažejo tudi nevrološki simptomi v obliki parastezije ali mravljinčenja v predelu, ki ga oživčuje stisnjeni živec. Le redko pride tudi do t. i. sindroma kavde ekvine, izrazitega izbočenja medvretenčne ploščice, pri čemer sta lahko zaradi pritiska na vse živce v spodnjem delu motena tudi odvajanje blata in vode. V tem primeru je nujno takojšnje ukrepanje.

Zdravljenje hernije diska v prvi fazi sicer poteka s pomočjo fizioterapije in analgetikov, če kljub temu ne pride do izboljšanja, se lahko zdravnik ob rezultatih magnetne resonance ledvenega dela odloči za operacijo. Pri tem se odstrani medvretenčna ploščica oz. del njenega jedra, ki pritiska na živec. Hernija diskusa se sicer pogosteje pojavlja med 35. in 50. letom starosti, ko so medvretenčne ploščice še dobro hidrirane, obenem pa že podvržene starostnim spremembam. Hernija se lahko pojavi v vseh predelih hrbtenice – najpogosteje v ledvenem delu hrbtenice (90 %), tudi v vratnem, redkeje pa v prsnem delu.

Spondilolisteza

V nekaterih primerih lahko pride tudi do zdrsa vretenca. Spondilolisteza je izraz, s katerim označujemo zdrs zgornjega vretenca – ta se premakne naprej, zaradi česar ni več v liniji z drugimi vretenci. Do spondilolisteze lahko privede obraba fasetnih sklepov, pa tudi nepravilna drža v starosti, zaradi česar celotno vretence (njegovo telo in zadnji del), ki sicer ščiti spinalni kanal, zdrsne naprej. Posledica je utesnitev spinalnega kanala, ki je še izrazitejša, kadar stojimo vzravnano ali ob hoji. Ob pregibu se spinalni kanal razširi in bolečina popusti, zaradi česar ti ljudje lažje hodijo, če se pri tem naslanjajo na hojco ali voziček. Če samostojno ne zmorejo več prehoditi niti nekaj sto metrov, je potreben operativni poseg – dekompresija hrbtenice z istočasno stabilizacijo.

Vse spremembe na hrbtenici namreč ne zahtevajo zdravljenja, kot pojasnjuje Gregor Rečnik, je zdravljenje primerno le, kadar posledice degenerativnih sprememb povzročajo hude bolečine, onemogočajo gibanje in poslabšajo kakovost življenja. »Degenerativne spremembe na hrbtenici zdravimo le, če povzročajo težave. Ljudje, ki so asimptomatski, zdravljenja ne potrebujejo. Bolnike, ki imajo bolečine v križu, zdravimo praviloma konservativno, pri bolnikih, ki imajo pridružene simptome v spodnjih okončinah, pa pričnemo razmišljati o operativnem zdravljenju,« zaključi sogovornik z Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.

Obraba hrbtenice se začne v predelu medvretenčne ploščice. Z napredovanjem degenerativnih sprememb se prične ta posedati in poveča se obremenitev na fasetne sklepe, ki ležijo zadaj.

ABC

A Približno 10 % odraslih, starejših od 30 let, že ima degeneracijo fasetnih sklepov.

B Najpogosteje sta prizadeta vratni in ledveni del hrbtenice, ki sta tudi sicer najbolj gibljiva.

C Zdravljenje hernije diska v prvi fazi poteka s pomočjo fizioterapije in analgetikov.