Iščite po prispevkih
Avtorica: Teja Potočnik
Vsi ljudje krčem niso enako izpostavljeni, saj so nekateri dovzetnejši za krče kot drugi. Nekateri se lahko izčrpajo do onemoglosti, pa ne poznajo krčev, medtem ko drugi dobijo napad krčev takoj, ko za malo precenijo svoje sposobnosti. Samo malo hitrejši tek, kolesarjenje, plavanje, smučanje, hoja ali plezanje, posebej po prstih z nekoliko višjim tempom, kot dovoljuje telesna pripravljenost, že lahko povzročijo krč.
Naše mišice, predvsem skeletne, delujejo tako, da se zavestno skrčijo, ko želimo narediti neki gib, prav zato so za nas še kako pomembne, saj omogočajo gibanje in ohranjanje telesne drže. Nehoteno, nenadno, močno skrčenje skeletne mišice privede do tako imenovanega »spazma«, ko je spazem zelo boleč in močan, pa govorimo o mišičnem krču. Lahko bi rekli, da se mišica krčevito skrči in ostane skrčena, se ne more sprostiti. Čutimo ga kot hudo bolečino, s trdo, napeto mišico, ki se ne sprosti.
Pravega razloga, zakaj nastane krč, niti ne poznamo. Najgosteje se moteči, boleči krči v mišicah pojavljajo kot posledica dejavnosti oz. pretiranega obremenjevanja mišic ali pa povsem iznenada čez noč. Obstaja več teorij o nastanku mišičnih krčev. Ena najstarejših je teorija, po kateri naj bi prišlo do pojava mišičnih krčev zaradi elektrolitskih motenj (pomanjkanja magnezija, kalcija, klora ali natrija) in dehidriranosti (pomanjkanja tekočin) ob povečanih dejavnostih. Takrat se več potimo, zaradi česar potrebni elektroliti izginjajo skozi kožo. Vendar ta teorija v zadnjem času ni več tako sprejemljiva, pojavljajo se tudi druge, med katerimi se poudarja pomen spremembe v delovanju centralnega živčnega sistema, ki nadzoruje raztezanje in krčenje mišice.
Ob pretiranem dolgotrajnem naporu pride v živčnem sistemu do napak v nadzoru mišic, kar povzroči krčenje mišice brez sprostitve in vodi do pojava bolečih krčev. Krči so lahko tudi znak obolenja, vendar so takrat nekoliko drugačni. Poznamo obolenja, ki jih lahko spremljajo krči in so nevrološkega izvora, tudi kakšne hujše degenerativne okvare v področju hrbtenice se lahko kažejo na način, da se mišice zaradi slabše inervacije hitreje utrudijo, kar privede do krča. Ljudje, ki se soočajo z ostro bolečino v križu, ki se preko medenice širi na predel zadnjice in nog (številni jo bolje poznajo pod imenom išias ‒ so lahko veliko dovzetnejši za mišične krče posebej v nogah.
Krči nastanejo v povezavi z neko dejavnostjo. Predvsem gre za dejavnosti, ki so »predozirane« oz., za katere nismo dovolj pripravljeni in so za nas prenaporne. S tem gremo preko svojih meja in dosežemo, da se mišica krči, vendar se ni več sposobna sproščati. Krči se najpogosteje pojavljajo na tekmovanjih, ko tekmovalec deluje na meji svojih telesnih sposobnosti, in v zaključnih delih tekmovanja, ko je utrujenost največja. Najpogostejši so krči v mišicah nog: mečih, stegnih, tudi podplatih in na prstih. Pogostejši so pri mišicah, ki gredo čez dva sklepa, saj se te med dejavnostjo znajdejo v skrajšanem položaju, tako se zmanjša dejavnost golgijevih kitnih organov in s tem poveča dejavnost motoričnih nevronov, ki stimulirajo krčenje mišice. Najpogostejši so pri mišicah, ki so najdejavnejše in se najbolj utrudijo. Krči v zgornjem delu telesa niso pogosti.
Dolgoročnih posledic mišičnih krčev ni. Mišični krč je kratkotrajen in mine dokaj hitro. V primeru močnega krča lahko bolečino v mišici čutimo še nekaj dni, vendar posamezniki v teh primerih običajno pravilno ukrepajo, tako se krči ne pojavljajo prepogosto oz. ob vsaki močnejši telesni dejavnosti. Je pa seveda možno, da ob izredno močnem krču poči kita, vendar so taki primeri zgolj izjema. Če se krči ponavljajo, lahko to povzroči mikrotravme v mišicah. Mišična vlakna se lahko natrgajo in mišica dalj časa boli, primera, da bi se mišica čisto strgala, pa se ne spomnim.
Tudi, saj je s starostjo teh krčev več, predvsem pojavov mišičnih krčev v nočnem času, kar je lahko povezano s starostnimi spremembami, ki se dogajajo v mišičnem tkivu. Mišice se v procesu staranja skrajšujejo in mogoče zato prej zakrčijo. Mogoče so razlog tudi elektrolitske motnje, ki so značilne za obdobje staranja.
Ko se pripravljamo na telesno dejavnost, je predvsem pomembno, da se dobro poznamo in jo načrtujemo skladno s svojimi zmožnostmi. Prava ocena telesne pripravljenosti in upoštevanje te pri načrtovanju treninga in tempa je zato bistvenega pomena pri preprečevanju pojava mišičnih krčev. Običajno je za krč kriv hud napor in zato je mišice nanj treba pripraviti. Pomembno je raztezanje mišic pred naporom, utrjevanje mišic za napor in pravi način izvajanja, kot npr. pravilni korak in obremenitev mišic pri teku, pravilna podlaga, pravilno konstantno raztezanje mišic pred vadbo in mera »zdrave pameti«.
Predvsem je pomembno, da si pred vadbo zagotovimo dovolj elektrolitov, najpogosteje magnezija. V hrani naj bo več sadja in zelenjave, ki vsebujejo elektrolite, na splošno pa se poslužujmo zdrave prehrane z žitaricami, oreščki … Pomembno je tudi nadomeščanje vseh tistih snovi, ki jih ob dejavnosti izgubimo, še posebej nadomestitev izgubljene tekočine. V prvi vrsti se moramo zavedati, da je mišični krč kombinacija različnih dejavnikov: kako se poznamo, kakšno dejavnost izvajamo in kaj vnašamo vase v obliki hrane in pijače.
Če se pojavi krč med samo dejavnostjo, je zelo pomembno, da z njo prenehamo. Mišico v krču poskušamo zelo počasi raztegniti, s tem krč počasi popusti. Rahlo jo pomasirajmo, z dejavnostjo pa lahko v zmanjšanem tempu, po popustitvi krča, nadaljujemo. Če je krč močan, je treba dejavnost opustiti in narediti daljši premor. Krči ponoči niso nujno povezani s prekomernimi dejavnostmi čez dan. Razlogi so lahko drugi: stresna situacija, motnje v prehrani, elektrolitske motnje, težave s cirkulacijo, s presnovo, hormoni … Če se ti krči ponoči pojavljajo, je treba razloge poiskati z laboratorijskimi raziskavami, sicer pa ukrepamo enako kot pri krču med dejavnostjo.
Najpogostejši so krči v mišicah nog: mečih, stegnih, tudi podplatih in na prstih. Pogostejši so pri mišicah, ki gredo čez dva sklepa, saj se med dejavnostjo znajdejo v skrajšanem položaju. Ker so mišice skrajšane, se zmanjša dejavnost golgijevih kitnih organov in s tem poveča dejavnost motoričnih nevronov, ki stimulirajo krčenje mišice. Najpogostejši so pri mišicah, ki so najdejavnejše in se najbolj utrudijo.