S staranjem prebivalstva se povečuje tudi delež bolnikov z osteoporozo, zato je eno ključnih sporočil ob svetovnem dnevu osteoporoze zgodnje prepoznavanje bolezni in dejavnikov tveganja. Bolezen, čeprav v svetovnem merilu prizadene milijone ljudi, še vedno prepogosto ostaja neprepoznana in nezdravljena.

Kaj je osteoporoza

Osteoporoza je presnovna bolezen kosti, za katero sta značilni nizka kostna masa in spremenjena struktura kostnega tkiva. Zaradi tega kosti postanejo krhke, bolj lomljive. Zaradi porušenega razmerja med izgubljeno in obnovljeno kostno maso pride najprej do t. i. osteopenije, ki je predstopnja osteoporoze, čeprav ni nujno, da pri vseh posameznikih osteopenija napreduje v osteoporozo.

Po oceni Mednarodne fundacije za osteoporozo (International Osteoporosis Foundation) je bilo leta 2019 v Sloveniji približno 125.000 posameznikov z osteoporozo, kar znaša približno 5,4 % celotne populacije. V tem istem letu so zabeležili približno 16.600 novih zlomov zaradi krhkosti, vse do leta 2034 pa bi se številke lahko še drastično povišale – za 29,6 %, in sicer na 21.600 zlomov.

Vse od leta 2014 sicer v Sloveniji v ambulantah družinske medicine poteka presejanje populacije na visoko tveganje za osteoporozni zlom z računalniškim modelom FRAX, za osebe, starejše od 60 let. Po zaslugi tega so v obdobju med letoma 2014 in 2022 na novo odkrili kar 19.428 oseb z osteoporozo.

»Po podatkih Mednarodne fundacije za osteoporozo, na podlagi definicije osteoporoze, ki jo je določila Svetovna zdravstvena organizacija, ta bolezen prizadene približno 6,3 % moških, starejših od 50 let, in 21,2 % žensk v isti starostni skupini po vsem svetu. Glede na svetovno populacijo moških in žensk to pomeni, da osteoporoza po vsem svetu prizadene približno 500 milijonov moških in žensk,« pojasnjujejo na Centru za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja Nacionalnega inštituta za javno zdravje, kjer si prizadevajo ozaveščati javnost o pomenu zgodnjega odkrivanja bolezni in preventivnem ravnanju.

Najbolj so ogrožene ženske po 65. letu

Pojavnost osteoporoze s starostjo narašča, opozarja doc. dr. Mitja Krajnc, dr. med., spec. interne medicine iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Ob tem opozori, da začne po 35. letu, tudi ob odsotnosti dodatnih dejavnikov tveganja razgradnja kostnine presegati izgradnjo, kar povzroči upad kostne gostote.

»Bolj so ogrožene ženske, kar je povezano z upadom estrogena po menopavzi – najbolj so ogrožene ženske po 65. letu. Tveganje večajo družinska anamneza osteoporoze, kajenje, škodljivo uživanje alkohola in mnoga pridružena stanja, npr. revmatoidni artritis, prekomerno delovanje ščitnice, nizka telesna teža (manj kot 60 kg). Prav tako tveganje za osteoporozo povečujejo nekatera zdravila, npr. glukokortikoidi in aromatazni inhibitorji po raku dojke. Z osteoporozo so povezani tudi dejavniki življenjskega sloga: telesna dejavnost, pomanjkanje vitamina D in kalcija. Z boljšo dostopnostjo meritev mineralne kostne gostote (DXA), ozaveščenostjo zdravstvenih delavcev in bolnic oz. bolnikov se lahko diagnoza postavi pred pojavom morebitnega osteoporoznega zloma.«

Večje tveganje za nastanek osteoporoze je pri ženskah z zgodnjo menopavzo (pred 45. letom starosti), pa tudi pri posameznikih s pogostejšimi zlomi (najpogosteje zlom kolka). Na spletni strani Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije je na voljo kratek test tveganja za osteoporozo, katerega rezultati so lahko v pomoč pri pogovoru z izbranim osebnim zdravnikom.

Upočasnjevanje osteoporoze

Osteoporoze za zdaj še ni moč dokončno pozdraviti, lahko pa upočasnimo ali celo zaustavimo njeno napredovanje. V sklopu upočasnjevanja bolezni se tako bolnike spodbuja k skrbnemu izvajanju ukrepov za močne in zdrave kosti, spet v drugih primerih je potrebno zdravljenje.

»Ukrepe, ki se nanašajo na življenjski slog, priporočamo vsem ljudem z osteoporozo in njeno predstopnjo osteopenijo, seveda pa so priporočljivi že prej za preprečevanje bolezni.

Tudi za kosti sta škodljiva kajenje in prekomerno uživanje alkohola, kar odsvetujemo. Tako za kosti kot mišice (in zmanjšanje tveganja padca) je koristna redna telesna dejavnost vsaj trikrat tedensko, med drugim trening za moč, hoja, ples, tek, aerobika, vrtnarjenje,« pojasni Krajnc in doda, da se za zdravljenje z zdravili odločajo predvsem pri ljudeh, ki imajo največje tveganje za pojav prvega ali nadaljnjega zloma. V to skupino sodijo predvsem ženske po menopavzi in moški po 50. letu, ki so že utrpeli osteoporozni zlom stegnenice ali vretenca, pa tudi tisti, ki imajo na osnovi izračuna z uveljavljenim algoritmom FRAX pomembno tveganje velikih osteoporoznih zlomov ali zloma stegnenice (v Sloveniji je meja 20/5 % v desetih letih).

Upočasnevanje razgradnje kosti

Za zdravljenje izbrani zdravnik najpogosteje predpiše zdravila, ki upočasnjujejo razgradnjo kosti – bisfosfonate in denosumab. »Od bisfosfonatov uporabljamo alendronat, risedronat in ibandronat v obliki tablet ter zoledronsko kislino v obliki letne intravenske infuzije. Tablete je treba vzeti na tešče, zaradi manjšega tveganja za neželene učinke s strani zgornjih prebavil se po zaužitju odsvetuje ležanje. Zoledronska kislina lahko po aplikaciji povzroči gripi podobne simptome. Denosumab se daje v podkožnih injekcijah dvakrat letno, za razliko od bisfosfonatov pride po ukinitvi zdravljenja dokaj hitro do ponovne izgube kostnine,« razloži Krajnc in nadaljuje, da pri ljudeh, ki so utrpeli osteoporozni zlom vretenca ali doživeli zlom kljub predhodni terapiji, je zdravljenje navadno najučinkovitejše z zdravilom teriparatid v obliki podkožnih injekcij. To traja dve leti. Hormonsko nadomestno zdravljenje po menopavzi ugodno vpliva tudi na kosti, vendar sama osteoporoza ni razlog za njegovo uvedbo.

Boj proti osteoporozi na državni ravni

S staranjem prebivalstva osteoporoza postaja vse večji zdravstveni problem, ki zahteva ozaveščanje tudi na podlagi nacionalnih programov. V Sloveniji le to (in ozaveščanje o ostalih kroničnih nenalezljivih boleznih) med drugim poteka tudi v okviru državnega programa integrirane preventive kroničnih bolezni – Skupaj za zdravje, kjer gre za celovit program preventive kroničnih bolezni pri odraslih.

Za izvedbo programa so zadolženi za to posebej usposobljeni zdravstveni delavci in sodelavci v ambulantah družinske medicine ter centrih za krepitev zdravja (CKZ) in zdravstvenovzgojnih centrih (ZVC), ki pri svojem delu tesno sodelujejo z drugimi strokovnjaki v zdravstvenih domovih in v lokalnih skupnostih.

»Za vse informacije o primerni telesni dejavnosti pri različnih stanjih so na voljo fizioterapevti v CKZ/ZVC v zdravstvenih domovih. Z njimi se lahko dogovorite za individualni posvet, če pa želite vodeno pomoč pri spremembi svojih gibalnih navad, se najprej obrnite na ambulanto svojega izbranega osebnega zdravnika in prosite, če lahko čim prej opravite preventivni pregled (če ga že niste pred kratkim).

Po preventivnem pregledu vas zdravnik ali diplomirana medicinska sestra iz ambulante družinske medicine lahko napotita na skupinsko delavnico v CKZ/ZVC, imenovano Gibam se. V tej delavnici, ki jo vodi fizioterapevt, se boste v roku štirih mesecev na tedenskih srečanjih lahko naučili vsega potrebnega za vključitev varnega in učinkovitega gibanja v svoj vsakdan in tako v največji možni meri prispevali k obvladovanju kostno-mišičnih in drugih kroničnih obolenj,« svetujejo na Oddelku za integrirano preventivo kroničnih bolezni pri odraslih (Center za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja, NIJZ) in dodajajo, da bodo za to usposobljeni fizioterapevti tudi ocenili vašo celokupno telesno pripravljenost ter izmerili vaš napredek v telesni dejavnosti in telesni pripravljenosti, istočasno pa pomagali z nasveti in iskanjem primernih programov vadbe v lokalni skupnosti.

Redna telesna dejavnost je ključnega pomena

Kot že omenjeno, med pomembne dejavnike tveganja sodi tudi nezdrav življenjski slog. Prav zato je pomembno, da z zdravimi navadami začnemo čim prej v življenju, saj je prav to najboljša naložba v ohranjanje močnih kosti tudi za kasnejša življenjska obdobja.

Ključnega pomena je redna telesna dejavnost, za izboljšanje in ohranjanje kostne gostote pa se priporoča vadba, ki vključuje obremenitev z lastno težo. Kot ob tem poudarjajo na centru, ki deluje pod okriljem NIJZ, se priporoča 45–60 minut aerobne vadbe vsaj trikrat tedensko, vključno z vadbo za krepitev mišic (vaje z lastno težo, npr. počepi, sklece ob steni, upogib komolca, ki se nato lahko stopnjujejo z uporabo prostih uteži, elastičnih trakov ali fitnes naprav) vsaj tri- ali štirikrat tedensko. Za preprečevanje padcev je smiselno v vadbeni program dodati še vaje za ravnotežje in koordinacijo (vsaj trikrat na teden) ter vaje za gibljivost (po vsaki vadbi). V okviru projekta Integracija geriatrične oskrbe starejših je nastala vAdBeCeDa – prvi, z dokazi podprt vadbeni program, ki spodbuja aktivno in zdravo staranje. Namenjen je preprečevanju padcev in telesne krhkosti pri starejših odraslih. S pomočjo ciljnih vaj povečuje moč (stabilnost), ravnotežje, koordinacijo, gibljivost in hitrost hoje.

Na spletni strani (https://podprimostarejse.si/) je prosto dostopen celoten vadbeni program, s prikazom vaj v obliki videoposnetkov. Ni pa pomembno le, kaj naredimo s svojim telesom, temveč tudi kaj vanj vnašamo. Priporoča se uravnotežena prehrana, bogata s kalcijem, prav tako pa bodimo pozorni tudi na zadosten vnos vitamina D, sploh med oktobrom in aprilom, ko zadostne količine ne moremo dobiti le z izpostavljenostjo sončnim žarkom.