20. oktobra obeležujemo svetovni dan osteoporoze, ki pesti mnoge ljudi tako v Sloveniji kot v svetu. Prizadene večinoma starejše, vendar pa se ji ne morejo povsem izogniti tudi posamezni mladostniki oziroma otroci. Koliko je pravzaprav takšnih? Lahko bolezen preprečimo? Kako se lahko borimo proti njej? Na vsa ta vprašanja nam je pomagala odgovoriti Duša Hlade Zore, dr. med., predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije, sicer pa tudi varuhinja in zastopnica bolnikovih pravic Ljubljana.

Avtorica: Katja Štucin

Ko omenimo osteoporozo, laično pomislimo na hitro zlomljene kosti. Kaj je pravzaprav osteoporoza?

V bistvu je prav, da ljudje najprej pomislijo na to, ker so zlomi najpogostejša posledica osteoporoze. Strokovna definicija pravi, da je to sistemska skeletna bolezen, za katero je značilno, da se kostna masa zmanjša in da se spremeni mikroarhitektura kostnega tkiva. Pri osteoporozi kosti postanejo luknjičaste, bolj krhke in se rade zlomijo.

Katere kosti pa so najbolj »na udaru«?

Najpogostejši zlomi so zlom zapestja, nadlahtnice, zlomi vretenc in zlom kolka. Od tega so najpogostejši zlomi vretenc. So pa tudi najbolj zahrbtni, saj jih včasih tudi zdravnik težko ugotovi. Pri zlomu se pojavi bolečina, ki pa ni vedno zelo izrazita.

Zaradi bolečin vzamemo zdravila proti bolečinam in gremo dalje, ko neha boleti, pozabimo na vse skupaj. Ko se vretenca zarastejo, izgubijo višino, mi pa se, če je teh zlomov več, počasi zgrbimo. Ob najpogostejših pa so najbolj nevarni zlomi kolka. Nastanejo pozno, v povprečju blizu 80. leta, je pa po zlomu kolka smrtnost zelo velika. V prvem letu umre kar 25 % bolnikov. Prav tako je po teh zlomih pogosta invalidnost, s tem je kakovost življenja zmanjšana.

Zakaj pride do nje?

Osteoporoza je spremljevalka starosti. Pri nekaterih je bistveno prej izražena v hujši obliki kot pri drugih. Je pa tudi bolezen, za katero vsi vzroki še niso poznani, znani pa so nekateri dejavniki, ki vplivajo na njen razvoj. Te dejavnike tveganja bi lahko razdelili v dve skupini. Na tiste, na katere ne moremo vplivati, npr. spol, starost, osteoporoza v družini, zgodnja menopavza, nezadostno delovanje spolnih žlez. Potem pa so še drugi, na katere lahko vplivamo, med njimi so pomanjkanje telesne dejavnosti, kajenje, čezmerno uživanje alkohola in kave, nepravilna prehrana, pogosti padci.

Poznamo še tako imenovano sekundarno osteoporozo, ki je posledica različnih bolezni ali jemanja nekaterih zdravil. Osteoporoza lahko spremlja bolezni jeter in ledvic, maligne bolezni, čezmerno delovanje ščitnice, revmatoidni artritis … Med zdravili bi veljalo omeniti kortikosteroide, ki jih uporabljamo za zdravljenje hujših oblik astme, artritisa … Če posameznik ta zdravila jemlje več kot tri mesece, ga je treba pregledati, če ima kot stranski učinek osteoporozo.

Kako sploh ugotovimo to bolezen?

Osteoporozo imenujemo tudi tiha bolezen, ker ne povzroča težav, dokler se ne zlomi prva kost. V Sloveniji imamo Smernice za zgodnje odkrivanje in zdravljenje osteoporoze. Pri diagnozi je pomembna klinična slika. Če se človek zmanjša ali je oseba zgrbljena in je celo utrpela zlom, ki je nastal že ob padcu s stojne višine ali ob dvigu manjšega bremena, ga zdravnik napoti na laboratorijske preiskave, da izključi sekundarno osteoporozo.

Za pomoč pri oceni zdravja kosti lahko zdravnik uporabi tudi računalniški program FRAX, ki izračuna tveganje za zlome v naslednjih desetih letih. Glede na oceno tveganja, starost in druge klinične dejavnike zdravnik bolnika napoti na meritve mineralne kostne gostote z dvojno rentgensko absorbciometrijo – DXA. S posebno aparaturo posamezniku v ležečem položaju izmerijo kostno gostoto.

Na osnovi rezultatov bolnikove ogroženosti za osteoporozo se zdravnik odloči za nadaljnje zdravljenje. Lahko priporoči dodatno jemanje kalcija in vitamina D, spremembo življenjskega sloga. Bolnikom z visokim tveganjem in že ugotovljeno osteoporozo predpiše tudi zdravila. V Sloveniji je na voljo široka izbira zdravil za zdravljenje osteoporoze, ki so preverjena in učinkovita, lahko pa se pojavijo stranski učinki in takrat se je treba posvetovati z zdravnikom. Predvsem pa se bolniki morajo zavedati, da je treba zdravila jemati, tako kot je predpisano, in da nobeno zdravilo ne učinkuje, če ga ne jemljemo.

Pri presejalnih meritvah mineralne kostne gostote sicer lahko uporabimo tudi ultrazvok petnice, ki ga izvaja Zveza in društva bolnikov z osteoporozo Slovenije. Če izvid meritve z ultrazvokom vzbudi sum na osteoporozo in sum potrdi tudi izračun z računalniškim programom FRAX, napotijmo preiskovanca k osebnemu zdravniku, ki se odloči za nadaljnje ukrepe.

Tokrat obravnavana bolezen prizadene predvsem ljudi po 50. letu starosti, ne prizanese pa niti mladostnikom, celo otrokom. Lahko izpostavite statistiko obolevnosti glede na starost in spol?

Osteoporoza prizadene tako moške kot ženske, je pa pogostejša pri ženskah. Treba je vedeti, da je kost živa in se vse življenje prenavlja. Pri moških kost dlje časa nastaja in se dlje nalaga v »banko« in že če preprosto pogledamo moško postavo, v principu vidimo, da imajo moški močnejše kosti. Pri ženskah se zaradi estrogena, ki se v menopavzi bistveno manj izloča in je zaščitnik kosti, da se ne razgrajuje tako hitro, kostna gostota zmanjša tudi za 6 %, kar je že dokaj veliko. Pri moških pa je testosteron dalj časa aktiven. Malo pa je tudi v genih, ker pri ženskah bolj prevladajo. Sicer pa mladostnike in otroke osteoporoza prizadene zelo zelo redko.

Ne vedo vzroka, običajno se pojavi pri mladostnikih z bulimijo ali anoreksijo, ali pa gre za sekundarno osteoporozo, se pravi, če pride do raka, napačnega delovanja ščitnice … Natančnih številk, ki bi jasno opredelile, koliko mladostnikov in otrok zboli, v Zvezi društev za osteoporozo nimamo. Je pa prav, da opozorimo starše, če se pojavljajo zlomi, da peljejo otroke k zdravniku, ki se bo odločil o nadaljnjih ukrepih. Sicer so v Sloveniji pred nekaj leti ocenili, da je na leto zaradi osteoporoze 16 000 zlomov, evidentiranih je bilo letno okoli 3000 zlomov kolka. Obstajajo nekako okvirne statistike, ki pravijo, da je v Sloveniji približno 215 000 bolnikov z osteoporozo, od tega je 80 % žensk. Kost zlomi vsaka tretja ženska in vsak peti moški po 50. letu starosti.

Na kakšen način pa lahko preprečimo osteoporozo?

Preventiva je vedno zelo pomembna. Nikoli ni prezgodaj začeti in nikoli prepozno ukrepati! Kost se tvori pri otrocih do 20. leta, potem se ne razvija nekje do 30. leta, po tem pa se že začenja hitreje razgrajevati kot nastajati. Ne glede na starost in stanje kosti je pomemben zdrav življenjski slog. To pomeni redno vadbo za krepitev mišic, uživanje usterezne prehrane, ki vsebuje kalcij, beljakovine, vitamin D in druga pomembna hranila.

Torej, izogibati se je treba škodljivim razvadam, kot so kajenje, čezmerne količine kave, alkohol. Ne samo odraslih zase, tudi starše stalno opozarjamo in jih spodbujajmo k dobremu zgledu in vzgoji, da otroci ne bi imeli kasneje, v starosti težav. Včasih so otroci v šolo hodili peš, se igrali na travnikih, zdaj vse preveč sedijo pred računalnikom, se ne gibajo, kar res ni dobro. To je tisto, na kar je treba opozarjati. Še enkrat več poudarjam pomen gibanja. Gre za preventivo vseh bolezni.

Kaj dejansko pomeni zdrava prehrana?

Zdrava prehrana pomeni raznovrstna prehrana. Za osteoporozo je pomembno, da zaužijemo zadosti kalcija. Kalcij je gradnik kosti, kot cement, bi lahko rekli. Da pa se kalcij lahko vgradi v kost, je potreben vitamin D. Kalcija naj bi užili s hrano okoli 1200 mg. Največji vir tega pa je mleko. Tukaj je sicer veliko mnenj, ki se krešejo. Prihodnje leto je kongres v Barceloni, kjer bodo posvetili del tudi tem tematikam, mi pa jih bomo z zanimanjem spremljali.

Če želimo dobiti dovolj kalcija in ne prenesemo mleka, lahko uživamo druge mlečne izdelke, kot so jogurt, skuta, sir … ali pa zeleno zelenjavo, oreščke, sadje, predvsem suhe fige, marelice, maline …, kalcij je tudi v ribah. Vsekakor se najde alternativa. Pri zdravljenju osteoporoze je sicer doktrina taka, da naj bi kalcij dobili iz prehrane in naj ne bi jemali prehranskih dopolnil.

Ob naštetem pa so v prehrani nujne tudi beljakovine, in sicer zaradi tega, ker so pomembne za tvorbo mišic. Mišice se s starostjo zgubljajo, nadomešča jih maščoba in potem nimamo dodatne opore, da stojimo pokonci in da ne pademo. Če padamo, pa po navadi lomimo kosti.

Kakšna je pri vsem tem vloga vitamina D, magnezija …

Magnezij pomaga pri absorpciji kalcija in vitamina D. Glavni vir slednjega je sonce. Dnevna doza je približno 1000 enot na dan, to pomeni četrt ure denimo hoje po soncu, pri starejših še malo dlje, seveda morajo biti gole roke, noge in obraz. To je zadosti, ne smemo pa nanašati zaščitnih krem.

Koža mora biti nezaščitena, kar pa dermatologi odsvetujejo. Tako je priporočljivo, da naj bi po 65. letu, vsaj v zimskem času, uživali osem kapljic vitamina D na dan. Za vitamin D je namreč ugotovljeno, da ga imamo premalo v krvi. Raziskave pa kažejo, da je pomemben in ima pozitivne učinke. Tudi drugi elementi in vitamini so pomembni, med njimi kalij, vitamin C, B2 … Če posameznik zaužije raznovrstno hrano, z veliko verjetnostjo dobi vsega zadosti, tako da ni potrebno dodajati ničesar.

Kakšna naj bo spodbuda staršev, da bi otroci kasneje v starosti ne imeli težav z osteoporozo?

Spodbujajo naj jih h gibanju in naj pazijo na zdravo, uravnoteženo prehrano.

Če nismo poskrbeli za preventivo in nas bolezen doleti, kako jo lahko zdravimo oziroma omilimo?

Bolezen nas lahko doleti tudi v primeru, da smo zelo pridni pri preventivi, saj veliko vlogo igrajo tudi geni. Imeli smo članico, ki je živela zelo zdravo, pa je imela osteoporozo, njena sestra, ki res ne živi zdravo, pa je nima. No, ampak če nas bolezen doleti, moramo praviloma najprej spremeniti način življenja, življenjski slog. Če tega ne storiš, ne boš prišel daleč. Druga stvar, ki je zelo pomembna, pa je, da moraš paziti, da ne padeš. Če nič od tega ne pomaga, so na vrsti zdravila. V Sloveniji jih imamo veliko, pravzaprav vsa tista, ki so v rabi tudi v tujini.

Delujejo tako, da preprečujejo razgradnjo kosti ali pospešujejo nastanek kosti, tretja vrsta pa ima oboje delovanje. Za vrsto se odločita skupaj zdravnik in bolnik. Slednji teh zdravil velikokrat ne jemljejo redno, saj raje nehajo z jemanjem, če jih nič ne boli, morda tudi zaradi kakšnega stranskega učinka. Jemanje zdravil pomeni, da se prepreči zlome. To je res velik problem, zato je treba še enkrat več opozoriti, da je sodelovanje bolnikov zelo pomembno!

Bolnikov, ki prenehajo jemati zdravila, je več kot 50 %. Zanimivo je, da je delež tistih ljudi, ki so vključeni v društva, veliko boljši, bolj redno in vestno jemljejo zdravila. Pred šestimi leti so delali raziskavo, ki je pokazala, je nekaj več kot 80 % bolnikov, vključenih v društva, redno uživalo zdravila, kar je dobra statistika. Bržkone to lahko pripišemo temu, da so bolj ozaveščeni, ker se udeležujejo predavanj, med seboj izmenjujejo mnenja, berejo dodatno literaturo …

Do kakšne mere smo lahko pri zdravljenju uspešni?

Pri tistih, ki se držijo priporočil, je uspeh lahko zelo velik. Lahko ga pričakujemo. Cilj zdravljenja je preprečiti zlome in posledice, ki jih ti prinašajo.

Za konec poudariva še, na kakšen način se bo letos obeležil svetovni dan osteoporoze. Kaj pripravlja Zveza društev bolnikov z osteoporozo Slovenije?

V oktobru imamo v različnih društvih po Sloveniji vsako leto odprta vrata, opravljamo meritve z ultrazvokom, pripravimo predavanja … Ker ima naslednje leto naša Zveza 20-letnico in je letos 20 let, odkar izhaja naše glasilo Sončnica, bo letos osrednji dogodek v Ljubljani, in sicer se bomo dobili 19. oktobra ob 11. uri na Prešernovem trgu. Poskrbeli bomo za kratek kulturni program, nastopil bo Zbor Vesele sončnice iz Zagorja, godba na pihala iz Vevč, mogoče še kakšen glasbenik, vsi udeleženci pa bomo imeli rumene klobuke z znakom sončnice, ki je zaščitni znak naših društev. Tako bomo že na daleč prepoznavni.

ABC

A Osteoporoza je spremljevalka starosti.

B V Sloveniji je približno 215 000 bolnikov z osteoporozo.

C Otroci naj se gibajo in zdravo jejo.