Osteoartroza (osteoartritis, artroza, degenerativni artritis) je kronična bolezen sklepov, za katero je značilna degeneracija sklepnega hrustanca. V preteklosti je veljalo, da je osteoartroza bolezen starejših ljudi. Čeprav je pogostejša pri starejših ljudeh, osteoporoza lahko prizadene tudi mlajše ljudi in otroke.

Bolezen je razširjena tudi v živalskem svetu. Pojavlja se pri vseh sesalcih in celo pri ribah, dvoživkah in pticah. Razvije se pri delfinih in kitih. Ni prisotna samo pri živalih, ki živijo z glavo navzdol, na primer netopirjih. Skozi zgodovino so dobro dokumentirani primeri dovzetnosti za osteoartrozo številnih vrst, zato je bolezen poznana kot najstarejša zdravstvena težava na svetu. Arheološki dokazi pričajo, da so za njo trpeli zgodnji primati in tudi dinozavri.

Vzroki

Sklepni hrustanec je trdo elastično tkivo z izjemnimi biološkimi in mehanskimi lastnostmi. Sestavljen je iz mrežja kolagenskih vlaken, ki tvorijo gosto in čvrsto vezivno ogrodje, v katero so vloženi hondrociti. Hondrociti, ki predstavljajo 10 % mase hrustanca, tvorijo kolagen in medceličnino iz proteoglikanov. Osteoartroza se začne z okvaro kolagena in proteoglikanov. Hrustanec začne v naslednji fazi pretirano rasti, nato se stanjša in na površini se pojavijo razpoke. V kostnini pod hrustancem nastanejo votlinice, ki oslabijo kost. Ob robovih sklepa kostnina pretirano raste in nastanejo izrastki (osteofiti), ki jih lahko vidimo in otipamo.

Izrastki onemogočajo normalno delovanje sklepov in povzročajo bolečine. Zaradi sprememb na hrustancu, odluščenih hrustančnih delcev in tvorbe posrednikov vnetja pride skoraj vedno do draženja notranje sklepne ovojnice, zato nastane vnetje ali sinovitis. Sklepna ovojnica se zadebeli, lahko proizvaja preveč sklepne tekočine, zaradi česar nastaneta sklepni izliv in oteklina.

Ločimo primarno ali idiopatsko obliko ter sekundarno obliko. Pri prvi igrajo pomembno vlogo dedni dejavniki, spol, starost, hormonsko stanje, debelost, klimatske razmere in prehrana. Sekundarna oblika bolezni se razvije zaradi prirojenih ali razvojnih anomalij (prirojena deformacija sklepa ali ohlapnost ligamentov), po poškodbah in vnetjih sklepov ter pri čezmernih mehaničnih obremenitvah, npr. pri športnikih. Znano je, da imajo športniki dva do trikrat večjo možnost za artrozo in druge oblike artritisov, predvsem zaradi akutnih in kroničnih poškodb in travm, ki jih doživljajo sklepi pri treningu in tekmovanjih. Prognostično ugodnejša je primarna oblika.

Simptomi

Znaki osteoartroze se pojavljajo postopoma in na začetku prizadenejo le enega ali nekaj sklepov. Pogosto so prizadeti sklepi prstov na rokah, vratni ali ledven del hrbtenice, palci na nogah ter kolki in kolena. Prvi simptom je bolečina, ki je hujša med gibanjem. Sklep med spanjem ali mirovanjem otrdi, vendar otrdelost po tridesetih minutah gibanja izgine. Ko se osteoartrotične težave slabšajo, sklep postaja vse slabše gibljiv in lahko otrdi v upognjenem položaju.

Zaradi pretirane rasti hrustanca, kostnine in drugih tkiv se sklep poveča, zaradi neravne površine hrustanca pa med gibanjem škripa. V sklepih med členki prstov na rokah pogosto nastanejo kostne izboklinice. Trde vozliče, ki nastanejo zaradi osteoartroze na zadnjih členkih prstov rok, imenujemo Heberdenovi vozliči, na srednjih členkih prstov rok pa Bouchardovi vozliči. Vozliči ob nastajanju radi bolijo in so pordeli, pozneje pa ne več. V nekaterih sklepih, na primer na kolenskem, se vezi, ki obkrožajo in podpirajo sklep, tako raztegnejo, da postane nestabilen. Tak sklep je med gibanjem in na dotik zelo boleč. Nasprotno kolk postane trši, zmanjša se normalen obseg gibov, gibanje je prav tako boleče.

Osteoartroza pogosto prizadene hrbtenico. Pri osteoartrotičnih spremembah na vratni hrbtenici se pojavljajo bolečine, ki se širijo iz vratu na ramena, proti lopaticam, v zatilje, na sprednji del prsnega koša in v roke. Bolečine se okrepijo pri naporu in ponoči. Pojavljajo se lahko še glavobol, vrtoglavice, slabosti, motnje ravnotežja, šumenje v ušesih, slabost v rokah, mravljinčenje ali omrtvelost prstov rok.

Pri osteoartrotičnih spremembah na ledveni hrbtenici so prisotne bolečine v križu, ki se okrepijo ob obremenitvah. Hitri, nenadni gibi in dvigovanje težkih stvari lahko povzročijo hude, nenadne bolečine v križu. Zaradi krča mišic ob hrbtenici se včasih bolnik težko premika, je skrivljen v eno stran in se ne more zravnati.

Zdravljenje

Zaenkrat še ni na voljo zdravil, ki bi preprečila nastanek ali napredovanje osteoartroze ali ozdravila že prisotno bolezen. Za vse bolnike s težavami sklepov je pomembno, da znižajo prekomerno telesno težo ter tako zmanjšajo obremenitev sklepov. Pomembna je tudi prehrana, v kateri naj bo veliko svežega sadja in zelenjave, saj taka hrana vsebuje veliko snovi, ki so pomembne za zdrave sklepe: vitamine, minerale, antioksidante. Številne študije so pri lajšanju težav občutljivih sklepov in jutranji otrdelosti sklepov potrdile koristnost uporabe dodatkov ribjega olja. Učinkovita količina je 3–6 gramov dnevno. Zelo pomembne so telesne dejavnosti z enakomernimi ritmičnimi gibi, npr. hoja, plavanje in telovadba, ker te dejavnosti ohranjajo funkcije gibljivosti sklepov.

Različna protivnetna in protibolečinska zdravila začasno ustavijo bolečino, ne morejo pa odpraviti problema. Pri sekundarnem, aseptičnem sinovialnem vnetju z izlivom v sklep zdravnik neposredno v sklep vbrizga glukokortikoide. Zaradi možnih resnih stranskih učinkov je poseg dovoljen le do 3-krat v isti sklep v vsem življenju. Čedalje več se uporablja hialuronsko kislino, ki zavira propadanje hrustanca. Injicira se jo v tedenskih intervalih, navadno 3- do 5-krat. Glukokortikoidi zmanjšajo bolečino hitreje kot hialuronska kislina, slednja pa ima upoštevanja vreden daljši analgetski učinek.

Kadar težav ne izboljša noben način zdravljenja, pride v poštev operacija. Možna je osteotomija, to je poseg, pri katerem popravijo nepravilen položaj kosti in na ta način izboljšajo delovanje ter zmanjšajo obremenitev sklepa. Zamenjava bolnega sklepa z umetnim je potrebna, kadar nastanejo hude sklepne spremembe, če so prisotne zmerne do hude bolečine, ki se z običajnimi ukrepi ne zmanjšajo več in če se pojavijo tudi funkcionalne motnje, npr. slaba gibljivost sklepa in zelo otežena hoja.

Zdravila iz skupine SYSADOA

Osteoartrozo zdravimo tudi z zdravili iz skupine SYSADOA (symptomatic slow acting drugs for OA), v katero prištevamo tudi glukozaminijev sulfat in hondroitin sulfat. Čeprav so mnenja o njihovi učinkovitosti deljena, je vse več dokazov, ki podpirajo uporabo glukozaminijevega in hondroitin sulfata, predvsem pri bolnikih z osteoartrozo kolen. Učinek zdravljenja se v primerjavi z nesteroidnimi antirevmatiki pokaže pozneje, a traja tudi do tri mesece po prenehanju zdravljenja. Neželeni učinki so redki in blagi.

Glukozamin sulfat je najbolj znana in najbolj učinkovita oblika glukozamina, ki sicer obstaja v različnih oblikah. Drugi obliki pa sta še N-acetil-glukozamin in glukozamin hidroklorid. Hondroitin sulfat se običajno uporablja v kombinaciji z glukozamin sulfatom. S strani mednarodne lige proti revmatizmu sta glukozamin in hondroitin sulfat klasificirana kot simptomatski, počasi delujoči zdravili za osteoartrozo. Bolniki običajno potrebujejo vsaj 500 mg glukozamin sulfata trikrat dnevno v obdobju treh mesecev. V primeru nezadovoljivega rezultata se doda še trikrat dnevno po 500 mg hondroitin sulfata. Uporaba glukozamina nima stranskih učinkov, nobenih kontraindikacij in ne vpliva na druga zdravila, zato je še posebej uporaben za dolgotrajnejše zdravljenje kronične bolezni, kot je artroza.