Imate kronične bolečine v križu, nepojasnjene glavobole, občutite bolečine v vratu in ramenskem delu? Morda je vzrok težav tako imenovan miofascialni bolečinski sindrom. O tem, kaj to je in kaj so prožilne točke, kako jih diagnosticiramo in zdravimo, smo se pogovarjali z diplomiranim fizioterapevtom Matejem Ipavcem.

Avtorica: Tanja Pihlar, foto: Matej Ipavec

Kaj pravzaprav so mišični vozli?

Ta izraz ni ustrezen, čeprav ga veliko ljudi uporablja. Primer iz prakse: »Nekdo, ki ima na primer bolečine v vratnem delu in ramenskem obroču, se odpravi k maserju na masažo, ki začuti neki tonus in reče stranki, da je polna vozlov.«

Zadeva je bistveno drugačna. Mišice so grajene iz mišičnih vlaken, ki so obdana z različnimi mišičnimi ovojnicami (fascijami). Te fascije med sabo povezujejo več mišičnih vlaken, lahko pa tudi večje mišične skupine. Če poenostavim: fascija je komponenta mehko tkivnega sistema, ki obdaja mišice, kosti, organe, živce, žile ter ostale notranje strukture. Prisotna je tako v globini telesa kot tudi tik pod kožo in se razteza od glave do prstov na nogi. Primarna naloga in ena od funkcij omenjene strukture je zmanjševanje trenja med posameznimi mišicami, zagotavljanje podpore pri prenašanju obremenitev in napetosti, ki nastanejo zaradi mišične aktivnosti ali zunanjih sil po celem telesu. Če še poenostavim: fascije torej omogočajo, da mišični snopi lepo drsijo med seboj, nikakor pa se ne morejo »zavozlati«. V nasprotnem primeru bi bilo naše telo po enem daljšem sprehodu ali teku en velik »vozel«.

Kaj je miofascialni bolečinski sindrom (MBS) in kateri so vzroki za njegov nastanek?

Primarni dejavnik je dandanes stres, vendar to ni edini vzrok. Povzročajo ga predvsem preobremenitve na delovnem mestu, treningih, nepravilna in predvsem slaba drža, poškodbe, pomanjkanje telesne dejavnosti, različna bolezenska stanja …

Za MBS so značilne mišične prožilne točke (MPT), za katere velja, da ob pritisku nanje lahko sprožijo lokalno ali »sevajočo« oddaljeno bolečino. Rečem lahko torej, da je MBS skupek več takih točk, tako kroničnih kot akutnih. Zavedati se je treba, da se ne pojavi čez noč, temveč je proces, ki se začne počasi z lokalno bolečino, ki lahko velikokrat čez dan izzveni in se nato povrne v valovih. V nekaterih primerih se MBS kaže tudi kot sekundarna komplikacija določenega bolezenskega ali poškodbenega stanja v telesu, recimo protruzije diska, mišičnih skrajšav, slabe medmišične koaktivacije ipd.

Praksa kaže, da ob prvem pojavu bolečine ljudje po navadi ne storijo ničesar; če to traja dlje, se nekateri odpravijo k osebnemu zdravniku, ki v veliki meri predpiše protibolečinska zdravila; spet drugi se odpravijo na masažo … V večini primerov obe metodi zmanjšata bolečino le za kakšen dan ali dva. Če želimo MBS res pozdraviti, je potreben celoten pristop k zdravljenju, torej ne le zdravljenje simptoma bolečine, temveč tudi odstranjevanje njenega vzroka.

Nam lahko poveste kaj več o diagnostiki in ustrezni terapiji?

Bistveno je, da zagotovimo bolniku individualni pristop in opravimo temeljit pogovor. Nato se opravi pregled predhodne medicinske dokumentacije, čemur sledi opravljanje splošnih testov mišično-skeletnega sistema in nato še specifičnih, ki nam pozneje točno povedo, kaj je narobe. Šele zatem začnemo izvajati ciljno fizioterapijo. V nekaterih primerih so vzroki MBS lahko duševni, socialni ali biološki; v takem primeru je treba bolnika napotiti na nadaljnjo obravnavo.

Posamezna individualna fizioterapevtska obravnava MBS lahko traja vse od 30 do 90 minut, kar je precej težko izvajati v javnih ustanovah. Zaradi pomanjkanja časa ali primerno specializiranega kadra in njegove preobremenjenosti se le težje izvaja na primer v bolnišničnem programu. Terapijo večinoma izvajajo zasebni fizioterapevti, ki imajo primerno izobrazbo in so specializirani za mišično-skeletne poškodbe.

MBS običajno zdravimo z manualnimi tehnikami v kombinaciji z razteznimi vajami, elektroterapijo, z neposrednimi pritiski na MPT, masažo, vajami za ravnotežje, koordinacijo ter vajami za moč in vzdržljivost. Pomembno je, da je bolnik skozi celoten postopek voden in ni prepuščen samemu sebi.

Zavedajte se, da je bolečina naša zaveznica, saj nas opozarja na to, da je v telesu nekaj narobe. MBS ne mine sam od sebe, temveč se v večini primerov težave stopnjujejo in je pozneje potrebnih več terapij.

Kako učinkovita je takšna terapija?

Običajno je zelo učinkovita – potrebni sta dve do tri, včasih štiri terapije. S terapijo odpravimo bolečine in pričnemo s korektivnimi vajami. Vendar praksa kaže, da se prepogosto dogaja, da bolniki ob uspešni fizioterapiji in izgubi bolečine pozabijo na predhodne težave in se vrnejo k staremu načinu delovanja (ponovno nazadujejo). Tako znova opustijo gibanje, dobro držo, zaradi česar se sčasoma ponovno znajdejo v enakem položaju kot pred terapijo.

Nekateri pa si želijo dodatne vaje in gradivo, kako bi svoje stanje še dodatno izboljšali, saj se po dolgem času zelo dobro počutijo. Motivacija je tu ključnega pomena. Sam vedno rečem, da je terapija uspešna toliko, kolikor smo sami pripravljeni narediti. Torej je odvisna od nas samih – ali se bomo pravočasno odpravili na pregled, se držali navodil, bomo redno izvajali vadbo … Prav zaradi tega pravim, da se lahko bolnika rehabilitira 90-odstotno, kar pomeni stanje brez bolečine in da lahko vsakodnevne dejavnosti ponovno opravlja brez težav. Za dodatnih 10 odstotkov pa mora vsak posameznik poskrbeti za samokontrolo in redno samostojno izvajati korekcijsko vadbo.

Kaj lahko sami storimo, da preprečimo nastanek MBS?

Poskušajmo čim bolj zmanjšati stres ter se redno in pravilno gibajmo. Če nekomu, ki opravlja pretežno sedeče delo, svetujemo, naj se več giba, naj ne zaide v drugo skrajnost in začne teči polmaraton. Telesne dejavnosti naj stopnjuje postopno in naj se na primer dvakrat tedensko povzpne na manjšo vzpetino ali preteče 1–2 km lahkega (pogovornega) teka. Priporočljivo se je udeležiti vodene vadbe, ki potekajo v majhnih skupinah in na katerih udeležence seznanijo s pravilno vadbo. Najnevarnejši so »preskoki«, ko tisti, ki so bili daljši čas neaktivni, začnejo pretiravati s telesno dejavnostjo. To povzroča preobremenitvene težave, ki lahko vodijo k resnim težavam.

Junij 2016