Večino stvari, ki jih opravljamo z rokami, jemljemo za samoumevne in ne pomislimo, kako bi bilo, če jih ne bi zmogli. Če pa zbolimo za katero od bolezni dlani, lahko povsem običajna opravila za nas postanejo nemogoča.

Uporaba mobilnega telefona, vožnja z avtomobilom, držanje žlice v roki, umivanje obraza in oblačenje so za osebe, ki jih je prizadela katera od omenjenih bolezni, opravila, ki jih ne zmorejo več ali le s težavo. Da o bolečinah ob tem niti ne govorimo. K sreči so te bolezni, zlasti v začetnih fazah, večinoma ozdravljive.

Avtorica: Maja Korošak

Preprosta opravila postanejo težava

Osteoartroza prizadane tudi zapestje in sklepe prstov, gangliom je včasih težava predvsem z estetskega vidika, a povsem nenevaren. Tako imenovani trigger finger ali zaskočeni oziroma sprožilni prst je predvsem nadležen in onemogoča normalno delo. De Quervainova bolezen je podobna, le da je omejena na palec, Dupuytrenova bolezen pomeni krčenje prstov v pest, sindrom karpalnega kanala pa onemogoča uporabo obolele roke. Poglejmo jih po vrsti.

Osteoartroza

Osteoartroza je nevnetno revmatsko obolenje sklepov, za katerega je značilen razkroj sklepnega hrustanca, kar vodi v obrabo pod njim ležeče kosti. Pojavijo se bolečine, jutranja okorelost in zmanjšana gibljivost sklepov. Obolenje prizadene 20 % celotne populacije in več kot 50 % ljudi po šestdesetem letu starosti.

Kaj se dogaja pri osteoartrozi?

Z leti se začne hrustanec zaradi različnih vzrokov spreminjati in obrabljati, najpogosteje zaradi staranja, poškodb, prirojenih okvar sklepov ter preobremenitev. Hrustanec spremeni barvo, na njegovi površini se pojavijo razjede, postaja tanjši, bolj krhek ter neodporen proti obremenitvam. Na koncu hrustanec povsem izgine. Kost pod njim ob tem tvori novo kost in na robu kosti nastajajo kostni izrastki. Sklepni prostor se torej zmanjšuje, sklepne površine niso več gladke, ne drsijo druga ob drugi, temveč se drgnejo med seboj. Zato se pojavijo bolečine, deformacije sklepov ter omejena gibljivost.

Znaki bolezni

Prvi znak bolezni je bolečina, najprej le občasna, ki v mirovanju preneha in običajno ni zelo močna. Stopnjuje se pri obremenitvi (na primer pri hoji …). Pojavlja se tudi okorelost med mirovanjem, imenujemo jo tudi jutranja okorelost, v prizadetem sklepu, ki z gibanjem izzveni. Sprva so prizadeti sklepi prstov na rokah in nogah, vratni in ledveni del hrbtenice ter kolki in kolena. Pojavi se tudi otekanje sklepa in zmanjša se njegova gibljivost. Postopno postaja sklep čedalje manj gibljiv in lahko na koncu otrdi v nepravilnem položaju.

Ernest Novak, dr. med., specialist kirurgije, pove, da osteoartroza na roki prizadane predvsem sklepe prstov. Kako lahko ločimo osteoartrozo od drugih revmatskih obolenj? »Obstajajo številna revmatična obolenja, njihovo zdravljenje pa je povsem drugačno, tudi z učinkovitimi biološkimi zdravili. Predhodno pa je treba opraviti natančno diagnostiko. Osteoartrozo diagnosticiramo glede na klinični in rentgenski videz sklepov ter laboratorijske izvide, ki v primeru drugih bolezni pokažejo specifične označevalce v krvi.« pojasnjuje dr. Novak in dodaja, da se sklepi oziroma prsti pri osteoartrozi lahko tudi deformirajo, saj jih vleče v palčevo ali mezinčevo stran, bodisi cel prst ali le del.

Kako zdravimo osteoartrozo?

»Zdravljenje je konservativno, z zdravili proti vnetju, kot so nesteroidni antirevmatiki in nekatera protibolečinska zdravila. K zdravljenju spada tudi fizioterapija. Kadar bolezen kljub zdravljenju napreduje tako, da je sklep popolnoma obrabljen, boleč in slabo gibljiv, lahko pride na vrsto tudi kirurški poseg. Kirurški posegi so v večini primerov uspešni, kar pomeni, da bolnika roka ne boli več, da jo lahko dobro uporablja in torej njena funkcija ni več okrnjena (razen pri zelo specifičnih gibih v nekaterih poklicih, na primer poklic pianista).«

Gangliom

Gangliom je neke vrste sluzna vrečka, ki nastane ob sklepu, najpogosteje na hrbtni strani zapestja ali pa na dlančni strani ob radialni arteriji in se na tistem mestu kaže kot oteklina. Pri gangliomu pride do izbočenja sklepne ovojnice, v katerem se nabira sklepna tekočina. Gangliom spremlja tudi manjša bolečina, sam po sebi pa ni nevaren.

Gangliom odpravi zdravnik s punktiranjem ali z operacijsko odstranitvijo v lokalni anesteziji. Če oseba nima težav z gangliomom, se ga lahko pusti, včasih pa izgine tudi sam od sebe. Vendar ljudje po navadi želijo odstranitev iz estetskih razlogov. Kot pove dr. Novak, vzroki za nastanek niso natančno znani, redko je vzrok za nastanek lahko poškodba ali sprememba v koščicah zapestja, ki nastane kot posledica poškodbe ali uporabe. V teh primerih vzrok lahko odkrije le rentgenska slika.

Trigger finger

Sprožilni prst, včasih ga imenujejo tudi zaskočeni prst, nastane ob stisnjenju tetive upogibalke v poteku skozi ožino v dlani. Zaradi ožine tetiva ne drsi več gladko, ampak se zatakne. Ko torej prst upognemo in ga potem želimo stegniti nazaj v prvotno lego, je za to potrebne več sile kakor normalno. Ob tem se prst sproži in nenadoma iztegne ali pa ostane v upognjenem položaju in se ga ne da več stegniti ali pa je iztegnitev zelo boleča. Trigger finger lahko nastane na katerem koli prstu.

Kateri so vzroki za nastanek?

Dr. Novak: »Do omenjene zožitve lahko pride zaradi revmatoidnih obolenj, včasih pa tudi zaradi pogostih ali dolgotrajnih ponavljajočih se gibov rok, med drugim je to lahko tudi tipkanje.« Kako pa se zdravi? »Zdravljenje trigger fingerja je v začetku najuspešnejše z injiciranjem zdravila v ožino. S tem zmanjšamo oteklino in tetiva spet lahko normalno drsi, brez preskoka. Če to ni uspešno, se zdravi z operacijo v lokalni anesteziji. Uspešnost teh operacij je zelo visoka, v zelo redkih primerih se težava ponovi,« zatrjuje naš sogovornik.

De Quervainova bolezen

De Quervainova bolezen se imenuje po švicarskem kirurgu Fritzu DeQuervainu. Gre za vnetje kit, ki prek zapestja potekajo skozi prvi vezivno-kostni kanal. De Quervainova bolezen je najpogostejši vzrok za bolečino na palčevi strani zapestja. Do vnetja kit največkrat prihaja zaradi ponavljajočih se gibov z rokami. Gibi palca in zapestja so boleči, ker vnetno spremenjene in otekle kite, ki premikajo palec prek zapestja, prehajajo skozi ozek kanal.

Kot pove dr. Novak, se bolezen lahko včasih vidi kot oteklina ali pa se na tistem mestu zatipa otrdlina. Tudi zdravljenje je podobno kot pri zaskočenem prstu. Najprej poskusijo z injiciranjem steroidnega zdravila, ki zmanjša oteklino. Po besedah dr. Novaka je to zdravljenje v večini primerov uspešno. Če pa ni, sledi kratkotrajna in preprosta operacija v lokalni anesteziji. Kako dolgo je okrevanje? »Bolnik gre takoj domov, okrevanje pa traja dva do štiri tedne. Seveda je odvisno od tega, kaj dela. Nekdo, ki pri delu prstov ne uporablja veliko, bi lahko začel delati že naslednji dan. Nekdo drug, ki prste veliko uporablja ali dviguje bremena, pa ima predpisan bolniški dopust štiri tedne.«

Dupuytrenova bolezen

Ko Dupuytrenova bolezen zajame prste, se ti postopno začnejo krčiti proti dlani. Obolenje se lahko pojavi tako pri moških kot tudi pri ženskah, vendar pogosteje pri moških in pri njih tudi v težji obliki. Čeprav Dupuytrenova bolezen ni življenjsko nevarna, lahko življenje močno oteži. Bolezen napreduje in prizadene vezivno tkivo dlani in prstov ter se postopno lahko razvije v Dupuytrenovo kontrakturo. To je eden od možnih simptomov Dupuytrenove bolezni, razvije se pri približno četrtini bolnikov, pri čemer se prizadeti prsti trajno pokrčijo proti dlani.

​Ključni vzrok bolezni še vedno ni znan, med vzroke zanjo pa štejemo predvsem genetiko, saj ima skoraj 70 % vseh bolnikov Dupuytrenovo bolezen v družini. Drugi vzroki so še sladkorna bolezen, čezmerno pitje alkohola, epilepsija in poškodbe.

Ernest Novak pojasni, da gre za zatrditev vezivnega tkiva v dlani, ki se tudi krči in to posledično pripelje tudi do krčenja prstov. Prsti vse bolj lezejo v dlan (pest) in bolniki jih ne morejo iztegniti. Če je bolezen v začetnih fazah, bolniki večinoma nimajo težav, razen tega, da lahko zatipajo bule, ki pa običajno ne bolijo. V takšnih primerih ni posebnega zdravljenja. Ko pa začne prste nekoliko izraziteje vleči v dlan, je po zatrjevanju dr. Novaka spremenjeno tkivo potrebno odstraniti z operacijo.

Po operaciji bolnik po nekaj tednih lahko roko normalno uporablja. Za zdravljenje Dupuytrenove bolezni se lahko uporablja tudi injekcijsko zdravljenje, pri čemer se v obolelo tkivo vbrizga encim, ki ga raztopi. Pri tem se tkivo raztegne in poči ter tako bolnik spet lahko uporablja prste. Vendar pa je pri bolezni, ki je napredovala, bolj smiselna operacija. V zgodnejših fazah bolezni nekateri za zdravljenje uporabijo tudi perkutano fasciotomijo z iglo.

Tisti, ki želijo kaj več izvedeti o Dupuytrenovi bolezni, lahko pogledajo na spletno stran www.dupuytren.si, ki na enem mestu ponuja vse informacije o tej, bolj malo znani bolezni.

Sindrom karpalnega kanala

Pri sindromu karpalnega kanala ali zapestnega prehoda gre za utesnitev medianega živca v zapestju. »Ta živec poteka v sredini zapestja skozi kanal skupaj s tetivami upogibalkami. Pogosto ob izraziti uporabi rok ali pridruženi revmatični bolezni pride do otekline in s tem do utesnjenosti v tem kanalu, ki se kaže s prizadetostjo živca. Bolniki občutijo mravljinčenje, pojavi se bolečina, bolniki pa imajo tudi slabši občutek v prstih ali omrtvičenost, roka je manj gibljiva in spretna,« pojasnjuje dr. Novak.

Vzroki za nastanek te bolezni ostajajo pogosto nejasni. Mednje uvrščajo anatomske posebnosti, stanja po poškodbah roke, otekline v predelu karpalnega kanala, vnetna stanja (revmatizem) ali endokrino neravnotežje, ki se lahko pojavi pri nosečnosti, diabetesu, hipotiroidizmu, jemanju kortikosteroidov, ob povečani telesni teži … Kot že omenjeno, lahko nastane kot posledica dela, pri katerem je roka v prisilni drži.

Zdravljenje je v začetku brez operacije. Kakšni so ukrepi? »Bolnik nosi opornico, jemlje vitamine kompleksa B, izvajati pa mora tudi posebne vaje, ki izboljšujejo drsenje živca skozi omenjeni kanal. Posebnih zdravil za to ni.« Kadar vsi ukrepi niso uspešni, zdravljenje nadaljujejo z operacijo. »Operacija ni zahtevna in traja kratek čas v lokalni anesteziji.

Okrevanje traja približno mesec dni; pri tistih, ki izrazito obremenjujejo roke, pa celo več mesecev. Tako v primeru hujše okvarjenosti živca traja tudi pol leta ali celo leto, da se njegova funkcija obnovi. Pri okrevanju pomagata fizioterapija in mazilo proti brazgotinjenju. »Pogosto ljudje pridejo pozno, z že zelo izraženimi težavami in zelo prizadetim živcem. V teh primerih tudi operacija ne pomaga, da bi se živec popolnoma popravil,« za konec še doda dr. Novak.