Razlogi za ortopedske športne poškodbe so bodisi nepravilno in nezadostno ogrevanje bodisi podcenjevanje nevarnosti, precenjevanje svojih sposobnosti, slabe razvade (ponočevanje, kajenje, alkohol), neustrezna tehnika ukvarjanja s športom ali ukvarjanje s športom v bolezenskem stanju.

Najpogostejše športne poškodbe so »pretegnjene mišice« (pojavijo se bolečine, mišični krči ter izguba mišične moči), poškodbe kolena (pogosto »tekaško koleno« – bližina, občutljivost v bližini pogačice; vnetje golenskih vezi – boli nas na zunanji strani kolena in tenditis – vnetje kite v podkolenskem zgibu), vnetje pokostnice (bolečina v piščali) ter zvini (najpogostejši so zvini kolena, zapestja ter gležnja).

70 odstotkov aktivnih tekačev bo v času njihove kariere prizadela poškodba spodnjih udov, običajno zaradi kronične obrabe sklepov. Če teče po trdi površini (npr. po cestah), oseba doživlja velik pritisk na spodnje ude. Ker gre za ponavljajoče se gibe, lahko ob dolgotrajni vadbi hitro pride do poškodb. Tek po mehkih površinah (parkih, gozdovih) zahteva manj pritiska na mišice in sklepe, a zanj porabimo več energije, zato je treba biti pozoren na večjo obremenjenost kardiovaskularnega in dihalnega sistema.

Pri hoji, ki je priporočljiva tudi za nenatrenirane in obilnejše rekreativce, bodite pozorni na primeren tempo in zmerno razdaljo.

Pri vadbi v vodi morate biti pozorni, da nadzorujete dehidracijo, ki je ne čutite tako močno, kot če bi na primer tekli po cesti.

Samo plavanje je odličen način vadbe, a tudi tu morate paziti na pravilno izvajanje plavalne tehnike. Primer: pri prsnem plavanju lahko v primeru, da glave ne potopimo v vodo in gledamo gor, staknemo težave v vratu in križu.

Tudi kolesarjenje je zelo primerno za netrenirane, starejše in obilnejše osebe. Vseeno pa je potrebna zaščita sklepov in postopnost.

Gorsko kolesarjenje je zahtevnejša oblika, večina nesreč se povzroči s padcem s kolesa. Zato prilagodite hitrost svojim zmožnostim in uporabljajte kolensko ter drugo zaščito.

Junij 2015