Čeprav so časi, ki so minili v spremljavi cigaretnega dima, že zdavnaj mimo in ima kajenje neprimerljivo manj privržencev kot nekoč, se zdi, da je cigarete nemogoče izkoreniniti iz zahodne kulture. Da je tobak najnevarnejša splošno uporabljena droga v Evropi, je postalo jasno v zadnjih letih, ko povezava med cigaretno škatlico in povečano smrtnostjo ni več skrivnost.

Avtorica: Nika Arsovski

»Ta je moja zadnja,« ali pa »Res moram prenehati,« sta stavka, ki ju je vsak kadilec izrekel vsaj enkrat v življenju. Če ne drugače, vsaj takrat, ko je prebral še eno smrtonosno raziskavo o kajenju ali si pobliže ogledal podobo na škatlici. Kajenje namreč vpliva na nastanek rakavih tvorb, bolezni srca in ožilja, povzroča težave z zanositvijo in kronične obstruktivne pljučne bolezni. Razlogov za prenehanje je tako več kot dovolj. Več kot polovica kadilcev bi namreč želela prenehati, če bi le lahko. A zasvojenost je velikokrat premočna. Številnim kljub temu uspe, morda v prvem, nekaterim v desetem poskusu in marsikdo se ob abstinenci spopada s številnimi odtegnitvenimi simptomi, saj je kajenje leta, desetletja predstavljajo del njihovega vsakdanjika.

Večina namreč po prvi cigareti poseže med odraščanjem, drugi okrog 25. leta, zadnje raziskave pa kažejo skrb vzbujajoče podatke. »Ob našem delu smo zasledili, da posežejo po prvi cigareti že učenci osnovnih šol. Starost, pri kateri mladostniki navedejo, da so občasni ali redni kadilci, v povprečju znaša 15 let,« zatrjujejo na Slovenski zvezi za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo. Prav zato smo izvedli manjšo anketo. Podatki so se ujemali z navedenimi. Večina je starost, ob kateri so prižgali prvo cigareto, označila za prenizko, nekateri so tako začeli s kajenjem že v osmem razredu osnovne šole, drugi ob vstopu na srednjo šolo, spet tretji v dvajsetih ob vstopu v službo. Začetno prižiganje cigaret pa pogosto preraste v redno kajenje. Nekateri so cigarete ‘posvojili’ med srednješolskimi odmori ob kavi, drugi po koncu študija.

Vonj po cigaretah kot vonj po domu

Najpogostejši razlog za začetek kajenja je vpliv okolja, najsi bo vrstnikov ali staršev, ter različne življenjske okoliščine, stiske, v katerih se mladostnik znajde. Tudi naši anketiranci potrjujejo, da so se za kajenje odločili po nagovoru prijateljev, zavoljo sprejetosti v družbo. Drugi so sprejeli navade okolice, cigarete pa so jim predstavljale izhod v stresnem obdobju.

Verjetnost, da bo otrok prižgal cigareto, se poveča, če se med kadilce uvrščajo tudi starši. »Zgled in tudi stališče staršev ima pri tem nedvomno velik vpliv. Pogosti so primeri, ko začnejo mladostniki kaditi ob odsotnosti od doma (npr. v dijaških domovih), saj je vonj po cigaretnem dimu zanje vonj po domu, nečem, kar pogrešajo,« zatrjujejo v zvezi in opozarjajo še na druge težave: »Opažamo tudi pomanjkanje informacij in predvsem pogovora med starši in otroki o nevarnostih, ki jih kajenje povzroča, in rešitvi stisk, ki jih nato mladostniki »rešujejo« s kajenjem. Otroci sami izražajo željo po več informacijah in pogovoru o težavah, ki jih v tem življenjskem obdobju pestijo.« In če mladi začnejo kaditi že v srednji šoli, nekateri celo v osnovnošolskih letih, pa se sčasoma tudi v njih vzbudi želja po prenehanju. A starost, v kateri ljudje opravijo s cigaretami, je povsem odvisna od posameznika.

Zdravstveni in finančni razlogi za opuščanje kajenja

Mladi pogosto opustijo kajenje, potem ko se seznanijo z negativnimi posledicami. Prav tako je tudi z odraslimi, potrjujejo na zvezi: »Pri mladih je lahko razlog pozitivni zgled vrstnikov, odraslih in informiranost, kasneje morda načrtovanje družine. Nekateri prenehajo zaradi zdravstvenih razlogov (ko so posledice kajenja že skrajne), so pa na žalost tudi takšni, ki ne zmorejo moči in volje ali pa nimajo podpornega okolja, da bi odvisnost premagali.«

Na kadilce pa ne vplivajo le zdravstveni razlogi, odločitev za prenehanje je lahko tudi finančne narave. »Med mladostniki, starimi 11, 13 in 15 let, se je med letoma 2010 in 2014 razširjenost kajenja zmanjšala, kar lahko pripišemo spremembam na področju obdavčitve in cen tobačnih izdelkov (saj so mladostniki po podatkih mednarodnih raziskav bolj cenovno občutljivi kot odrasli), uvedbi prepovedi kajenja v zaprtih javnih delovnih prostorih v letu 2007 ter preventivnim programom, ki potekajo v tej starostni skupini,« pojasnjujejo na Slovenski zvezi za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo, pozitiven trend pa pričakujejo tudi v prihodnje, kot posledico nove zakonodaje, ki preprečuje oglaševanje in prikazovanje tobačnih izdelkov ter vpeljuje nove zaostritve na področju kajenja.

Očitno le obstaja luč na koncu tunela, kar zatrjujejo tudi naši anketiranci. Vsi namreč razmišljajo o tem, da bi opustili kajenje, iščejo načine, na katere bi jim to lahko uspelo. Enemu je med pisanjem tega članka to tudi že uspelo.

»Iste ptice letijo skupaj«

Ob iskanju anketirancev pa smo prišli do novega zanimivega spoznanja. Kot nekadilka imam v svoji družbi le malo kadilcev, tako sem le s težavo našla prave kandidate za reševanje ankete. Očitno pa tudi predpostavka, da se nekadilci raje zadržujejo v nekadilski družbi, kadilci pa imajo raje sebi enake, le ni izvita iz trte. Študija, ki jo je opravil ameriški nacionalni inštitut za zlorabo drog, dokazuje, da se bolje počutimo v družbi sebi enakih. Študija je zajela več kot tisoč devetošolcev na petih šolah, ugotovitve pa so pokazale, da se nekadilci pogosteje družijo z nekadilci, kadilci pa s sebi enakimi.

Do podobnih spoznanj so prišli tudi znanstveniki z Univerze v Southamptonu, Royal Hollowayja, Univerze v Londonu in Inštituta za zoologijo. Ugotovili so, da hobiji in navade ustvarjajo močne vezi med prijatelji, če spremenimo navado, pa pogosto zamenjamo tudi družbo. Opazovali so dogajanje na družabnih omrežjih in sledenje skupinam, ki nas zanimajo, ter našli številne vzporednice med uporabniki, najsi bo politika, glasba, vera, šport ali poklic. Četudi gre le za bežna prijateljstva, se nagibamo k tistim, s katerimi imamo vsaj nekaj skupnega, če ne drugače, nogometno moštvo.

So elektronske cigarete resnično nedolžne?

V zadnjem času posamezniki vse pogosteje posegajo po elektronskih cigaretah, ki so se na trgu pojavile pred približno desetimi leti. Med uporabniki so tudi učenci višjih razredov osnovnih šol. »Najbolj skrb vzbujajoče je dejstvo, da približno 87 % učencev OŠ pozna elektronske cigarete, kar 46 % pa je mnenja, da so manj škodljive in »bolj zdrava« alternativa klasičnim cigaretam. Vsak peti osnovnošolec je elektronsko cigareto že poskusil,« pojasnjujejo na Slovenski zvezi za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo. A to napačno prepričanje mladih pogosto izvira iz pomanjkanja verodostojnih informacij ter nereguliranega oglaševanja na spletu.

Veliko tveganje predstavljajo tudi izdelki iz vzhoda ali doma narejeni pripravki. »Obstaja več kot 470 različnih blagovnih znamk elektronskih cigaret in več kot 7700 različnih arom. Podobne so lahko različnim tobačnim izdelkom, nalivnim peresom, USB-ključkom. Na voljo so predvsem v specializiranih trgovinah. Skrb vzbujajoče je dejstvo, da so v nekaterih tekočinah odkrili dietilenglikol, ki ob zaužitju povzroči resne zdravstvene težave, tudi smrt. Ta snov je lahko škodljiva, če ob vdihu tekočina zaradi napake naprave preide v usta,« pojasnjujejo v zvezi in opozarjajo na pomanjkljivost podatkov o tveganju.

Za dolgoročne učinke uporabe elektronske cigarete namreč ni bilo opravljenih dovolj raziskav, saj so ti izdelki na trgu šele zadnjih nekaj let. Tako bomo resnične posledice njihove uporabe spoznali šele čez desetletja, kot pri klasičnih cigaretah: »Učili se bomo na vzrokih obolenj in vzrokih smrti današnjih generacij, ki so bile prve, ki so začele izdelke uporabljati.« Ob tem naštevajo že znane dolgoročne učinke, ki se ne razlikujejo kaj dosti od klasičnih cigaret: odvisnost, bolezni srca in ožilja, rak, bolezni dihal, preoralne bolezni (ustne votline), reproduktivni in razvojni učinki, poškodbe, zastrupitve.

Dober zgled

Zgled in tudi stališče staršev ima pri tem nedvomno velik vpliv. Pogosti so primeri, ko začnejo mladostniki kaditi ob odsotnosti od doma (npr. v dijaških domovih), saj je vonj po cigaretnem dimu zanje vonj po domu, nečem, kar pogrešajo.