Večkrat v zimskih mesecih, ko ob klepetu s prijateljico opazujem kopico ljudi, ki iz ust puha dimne oblačke in drgeta na mrazu, pomislim, da zima resnično ni naklonjena kadilcem. Ne le protikadilski zakon, ki je v veljavo stopil pred dvanajstimi leti in zaprte javne prostore osvobodil cigaretnega dima, tudi škatlice cigaret s srhljivimi podobami uničenih pljuč so dodobra zdesetkali število kadilcev. Kljub številnim ukrepom v Sloveniji kadi skoraj četrtina odraslih, spodbudne pa so številke med mlajšimi generacijami, razširjenost kajenja se je v zadnjih letih pomembno zmanjšala med mladostniki.

Avtorica: Nika Arsovski

Že pred dvema letoma je v veljavo stopila zakonodaja, ki preprečuje oglaševanje tobačnih izdelkov in oglaševanje ter razstavljanje tovrstnih in povezanih izdelkov. Poleg tega je prepovedana tudi uporaba tobačnih izdelkov v vozilih ob prisotnosti mladoletnih oseb. Odgovorni organi skušajo narediti vse, da bi se stopnja mladih kadilcev še bolj oklestila. Po zaslugi številnih ukrepov se je tako delež mladostnikov med letoma 2014 in 2018, ki so v življenju kadar koli kadili tobak, med trinajstletniki znižal za skoraj 4 %, med petnajstletniki pa kar za slabih 12 %. Znižal se je tudi delež tedenskih in dnevnih kadilcev, za dobre 4 % je padel delež petnajstletnikov, ki kadijo vsaj enkrat na teden oz. pogosteje.

Pozitivni so tudi rezultati iz srednjih šol. Delež dnevnih kadilcev med srednješolci se je tako v obdobju štirih let znižal za slabe 3 %, najbolj občuten, kar osemodstotni, pa je padec deleža tistih, ki so kadar koli v življenju poskusili cigareto. Mladi so sicer najbolj dovzetni za kajenje, večina kadilcev namreč po prvi cigareti poseže v času odraščanja. Po zadnjih raziskavah že v času osnovne šole. Že petnajstletniki tako navedejo podatek, da so občasni ali redni kadilci, kar kaže na skrb vzbujajoč ’trend’, ki ga skušajo šolske ustanove odpraviti s posveti s starši in najrazličnejšimi predavanji.

Razlogi za prenehanje: finance, zdravstvene težave, pritiski okolice …

Če je še pred desetletjem kadila večina mojih znancev, lahko kadilce dandanes naštejem na prste ene roke. Nekateri izmed njih so s kajenjem začeli ob koncu osnovne, drugi v srednji šoli, spet tretji pa so si prvo škatlico kupili šele ob začetku zaposlitve. Najpogostejši vzvod za začetek kajenja je vpliv okolice, sovrstnikov, med pogoste razloge se uvršča tudi zgled staršev, ki so tudi v prisotnosti otrok posegli po škatlici cigaret.

Med puberteto se mladostniki soočajo s številnimi stiskami, ki jih blažijo s kajenjem cigaret, spet drugim pa to postane pomembna rutina ob jutranji kavi s sošolci. Prav v teh zgodnjih letih se tako ustvari rutina, ki jo je, po besedah številnih, mogoče prekiniti le s trdo voljo in odločnostjo, spet drugi menijo, da je to praktično nemogoče. Ob vse večji ozaveščenosti o vplivu kajenja na naše zdravje pa je tudi tistih, ki si želijo opustiti kajenje, vedno več. Med znanci so tako že prav vsi vsaj enkrat izrazili željo, da bi prenehali s to grdo razvado.

In kaj je sicer najpogostejši vzrok za opuščanje kajenja?

»Po izkušnjah strokovnjakov, ki delajo na področju opuščanja kajenja, so med najpogostejšimi razlogi zdravstvene težave ali bolezen, finančni vidik (visoki stroški kajenja), bolezen ali smrt bližnjega, ki je povezana s kajenjem, pritisk bližnjih/okolice, odklonilni odnos do kajenja v družbi, prelomni dogodki v življenju ali pomembni datumi idr. Na motivacijo oziroma odločitev imajo vpliv tudi sporočila na zdravstvenih opozorilih na embalaži, omejevanje kajenja na delovnih, javnih mestih ter izobraževalne kampanje,« pojasnjuje Helena Koprivnikar, dr. med., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Elektronske cigarete bolj priljubljene med mladostniki

Naše telo potrebuje veliko časa, da si opomore po dolgih letih kajenja, pozitivnih učinkov kadilske abstinence pa je po opustitvi iz tedna v teden več. Nekaj tednov po koncu se začne izboljševati pljučna zmogljivost, po nekaj mesecih pride do ublažitve dražečega kašlja in težav z dihanjem, po desetletju se tveganje za smrt zaradi posledic pljučnega raka razpolovi.

Opustitve kajenja pa se številni lotijo tako, da klasične cigarete zamenjajo z elektronskimi in kadilskimi izdelki, v katerih se tobak segreva. V prvem primeru gre za to, da tekočina iz kartuše počasi pronica v grelno glavo razpršilca in se ob segrevanju spreminja v paro, ki je na prvi pogled podobna dimu. Glavne komponente elektronskih cigaret so aerosol, nikotin in tekočina iz propilen glikola, glicerola ter arom.

V drugem primeru pa naprava segreje vstavljen tobak, pri tem nastaja aerosol, ki ga nato uporabnik vdihuje iz naprave. Obe različici po slovenski zakonodaji sodita med povezane izdelke. »V Sloveniji je po zadnjih dostopnih podatkih iz leta 2018 uporabljalo elektronske cigarete nekaj več kot 1 % prebivalcev, starih 15 let in več. Med mladostniki so deleži uporabnikov višji. Po zadnjih dostopnih podatkih med skoraj 1.300 anketiranimi dijaki drugih letnikov srednjih šol po vsej Sloveniji trenutno uporabo EC navaja okoli 9 % vseh anketiranih.

Tako med odraslimi kot mladimi jih po zadnjih dostopnih podatkih večina, to je okoli tri četrtine, kadi in uporablja elektronske cigarete. Takih, ki uporabljajo izključno elektronske cigarete in so v preteklosti kadili, je med 14 in 17 %, odvisno od starostne skupine. Podobnih podatkov za tobačne izdelke, v katerih se tobak segreva, trenutno še nimamo, jih pa pričakujemo v kratkem,« razloži zdravnica.

Nizke ravni strupenih snovi ne zagotavljajo zaščite za zdravje

Elektronske cigarete so tudi na slovenskih tleh pridobile številne simpatizerje. Nekdanji kadilci so našli alternativo klasičnim cigaretam, ki pa se je kaj kmalu izkazala za prav tako nevarno kot njeni ostali ’tobačni sorodniki’. Po podatkih ameriškega Centra za nadzor nad boleznimi je kajenje elektronskih cigaret na drugi strani Atlantskega oceana tvegalo že 26 življenj, pri nekaj sto uporabnikih pa so zaznali okvare in poškodbe pljuč. »Aerosol EC vsebuje številne zdravju škodljive snovi, rakotvorne, dražilne in strupene, tiste, ki so prisotne v tobačnem dimu, pa tudi take, ki jih v tobačnem dimu ni.

Škodljive snovi v elektonskih cigaretah

Uporabnik elektronskih cigaret je izpostavljen naslednjim vrstam škodljivih snovi, tudi rakotvornim: nikotin, vlažilci oziroma topila, raznovrstne arome, aldehidi, hlapne organske spojine, policiklični aromatični ogljikovodiki, za tobak specifični nitrozamini, majhni delci, kovine in silikatni delci. Raven teh snovi je pri običajni uporabi elektronskih cigaret večinoma nižja kot v tobačnem dimu; v določenih primerih pa je lahko podobna tisti v tobačnem dimu. To se lahko zgodi pri višji temperaturi gretja tekočine ali nekaterih drugih načinih uporabe elektronske cigarete ter pri določenih vrstah elektronskih cigaret in tekočin.

Ne glede na nizke ravni teh snovi gre pri uporabnikih elektronskih cigaret za dolgotrajno in ponavljajočo se izpostavljenost, zato nizke ravni teh snovi ne zagotavljajo zaščite za zdravje,« zagotavlja dr. Koprivnikarjeva. Kemične komponente aerosola lahko privedejo do sprememb v organskih sistemih ter vplivajo na razvoj bolezni dihal, srca in ožilja ter rakava obolenja. Morda so le te spremembe manj izrazite kot pri tobačnem dimu, dolgoročne posledice uporabe bodo znane šele čez nekaj let, zaradi česar ni mogoče trditi, da je njihova uporaba varnejša od klasičnih cigaret.

»Popoln prehod z rednega, vsakodnevnega kajenja cigaret na izključno uporabo elektronskih verjetno pomeni zmanjšanje kratkoročnih negativnih zdravstvenih izidov, vendar pa večina uporabnikov EC tudi kadi. Trenutno je na voljo tudi premalo podatkov in kakovostnih raziskav o vlogi EC v opuščanju kajenja, zato jih na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje za opuščanje kajenja ne priporočamo, podobno kot različne novejše smernice različnih organizacij, tudi Evropskega respiratornega združenja,« pojasnjuje sogovornica.

Ni mogoče trditi, da so sodobni kadilski pripravki manj škodljivi kot klasične cigarete

Tudi v primeru izdelkov s tobakom na segrevanje je stanje podobno. »Aerosol, ki nastaja pri uporabi teh izdelkov, vsebuje številne zdravju škodljive snovi, tudi rakotvorne, ki jih najdemo tudi v tobačnem dimu. Po dostopnih podatkih sicer aerosol vsebuje večinoma nižje ravni posameznih škodljivih snovi kot tobačni dim, vendar je pri tem treba upoštevati, da še niso bile prikazane meritve za več kot 50 snovi (številne rakotvorne), ki sodijo med škodljive in potencialno škodljive snovi oziroma sestavine. Za zdaj tudi še ni na voljo raziskav, ki bi raziskale, kakšni so dolgoročni učinki uporabe teh izdelkov na zdravje, prav tako je na voljo le malo neodvisnih raziskav o kratkoročnih patofizioloških učinkih. Glede na vsebnost škodljivih snovi uporaba teh izdelkov predstavlja tveganje za zdravje, kolikšno je to tveganje, pa še ni možno oceniti. Zato tudi ni možno trditi, da so manj škodljivi kot kajenje cigaret,« zaključuje Koprivnikarjeva.

Nikoli ni prepozno!

Razmišljate o tem, da bo to vaša zadnja cigareta? Naj za konec z vami delim zgodbo svojega starega ata, ki vas morda prepriča, da nikoli ni prepozno. Kaditi je začel pri rosnih enajstih letih, vse od takrat pa je ta navada postala pomemben del njegovega vsakdana. Škatlica, dve, tri, med našim druženjem je pogosto vstal in se sprehodil na balkon, da bi prižgal vsaj eno. Zaradi pogostega igranja nogometa v mladih letih so bila njegova kolena v vedno slabšem stanju, zato so zdravniki predlagali operacijo.

Po letih odlašanja je končno privolil, a raziskave so pokazale, da rezultati krvi niso primerni za operacijo, cigarete so dodobra onemogočile normalno delovanje njegovega žilnega sistema, zaradi česar se je operacija zamaknila. Takrat je moj dragi ata prižgal svojo zadnjo cigareto. Po 69 letih puhanja dima se je njegova kadilska razvada končala. Navada očitno le ni železna srajca, vsaj kadar je prisotna močna volja in velika mera odločnosti.

»V Sloveniji je po zadnjih dostopnih podatkih iz leta 2018 uporabljalo elektronske cigarete nekaj več kot 1 % prebivalcev, starih 15 let in več. Med mladostniki so deleži uporabnikov višji. Po zadnjih dostopnih podatkih med skoraj 1.300 anketiranimi dijaki drugih letnikov srednjih šol po vsej Sloveniji trenutno uporabo EC navaja okoli 9 % vseh anketiranih.«

ABC

A Mladi so sicer najbolj dovzetni za kajenje, večina kadilcev namreč po prvi cigareti poseže v času odraščanja.

B Med mladostniki je delež uporabe elektronskih cigaret višji Sloveniji

C Na voljo je premalo neodvisnih raziskav, ki bi lahko osvetlile dolgoročne učinke sodobnih kadilskih pripomočkov na zdravje.