Jesensko zimski meseci so prav radodarni s prehladnimi obolenji in z virozami. Otroci so še posebej dovzetni zanje. Pediatrične čakalnice so običajno polne, vrtci in nižji razredi osnovnih šol precej prazni, starši so pogosteje na bolniški, babice in dedki pa v akciji. O omenjenih obolenjih otrok smo se pogovarjali z dr. Damirjem Dabraninom, dr. med., specialistom pediatrom, ki zdravi otroke v pediatrični ambulanti Slovenske Konjice.
»Tako pri odraslih kot tudi pri otrocih je prehladno obolenje najpogostejša nalezljiva bolezen. Večina odrasle populacije zelo dobro pozna naslednje težave: pekoča bolečina v grlu, preveč sluzi, ki drvi po žrelu in curlja v nos, pekoče očesne veznice, kašelj, povišana temperatura – vse to so znaki prehlada. Če vas bolijo še mišice in kosti, potem vas je verjetno ‘napadla’ gripa«.
Avtor: Saša Vrbančič
Bolezni dihal
Najpogostejše otroške bolezni so bolezni dihal z različnimi vnetji, na primer vnetje zgornjih ali spodnjih dihalnih poti, vnetje obnosnih votlin, mandljev, žrelnice, pa tudi ušes in še česa. Povzročitelji teh bolezni so večinoma virusi ali pa bakterije. Virusnim okužbam se lahko pridruži še bakterijska.
Prehlad traja 7 dni ali en teden
»Prehladna obolenja imajo svojo klinično pot, ki trajajo 5–7 dni in ni zdravil, ki bi to bolezen »čudežno« pozdravila. Virusne bolezni in s tem prehladna virusna bolezenska stanja ne zdravimo z antibiotiki, razen če ne gre za zaplet bolezni in bakterijsko nadgradnjo. Samo takrat je treba poseči po antibiotični terapiji, sicer je kontraindicirana,« pove dr. Dabranin.
Dodatna težava pri otrocih je vnetje srednjega ušesa
Otroci imajo ob prehladu dodaten zaplet – vnetje srednjega ušesa, ki ga najpogosteje povzročajo pnevmokokne bakterije. Da ne bi prišlo do piogenih zapletov in širjenja vnetja na ostale strukture srednjega ušesa in organe, je treba jemati antibiotik.
Ob antibiotikih tudi probiotiki
Zdravnik bo v primeru bakterijske okužbe predpisal antibiotik. Poleg tega predlagamo sočasno uživanje probiotika. S tem bomo pri otroku vzdrževali zdravo črevesno floro. Prizadeta črevesna flora namreč vsak organizem, tudi telo odraslega človeka, oslabi. Bolezen se zato zelo rada ponovi.
Morda ne v enaki obliki kot prej, vendar pa bo otrok znova bolan. Ker antibiotiki uničujejo vse bakterije (tudi tiste, ki so koristne in telesu nujno potrebne), imajo drugi mikrobi več možnosti, da se neomejeno razvijejo.
Gripa
Dr. Dabranin pove: »Nekoliko drugače je z gripo. Proti gripi obstaja cepivo. Pred vsako novo sezono pojavljanja, se proizvede mešanica oslabljenih antigenov influence a, b in c, ki so ostanek prejšnje bolezenske sezone. Virusom influenc odvzamejo patološke vsebine, pustijo samo povrhnjico oziroma kapsido virusa s prepoznavnimi ključavnicami. Na podlagi tega ustvarijo cepivo, ki ob pravočasni odločitvi za cepljenje omogoči organizmu pravočasno tvorbo protiteles, ne da bi organizem zbolel. Ob vdoru pravega virusa gripe v naše telo se le-ta znajde pred požarnim zidom, ki ga pokonča, še preden se ta začne razmnoževati v našem organizmu in si tako omogoči širjenje na nadaljnjega gostitelja. Cepljene osebe ostanejo zdrave. Res pa je tudi, da vsi, ki se niso odločili za cepljenje proti gripi, ne zbolijo.«
Za organizem je pomembno, da je zaščiten, da ima protitelesa in prepozna tiste sovražne viruse, ki so smrtno nevarni ali pa delajo škodo v smislu trajne prizadetosti organizma. Pomembno je, da ima organizem protitelesa proti boleznim, za katere se je po zakonu o nalezljivih boleznih treba cepiti (davica, tetanus, oslovski kašelj, otroška paraliza, hemofilus influence B, hepatitis B, …), ne da bi ob stiku z njimi zbolel ali bil prizadet na kakršenkoli način.
Vsaka povišana telesna temperatura še ni vzrok za alarm
Starši, pozorno opazujte svojega otroka. Vsaka povišana temperatura še ni razlog za preplah. Bodite pozorni, če ima otrok temperaturo več kot 38,5 °C več kot tri dni. Takrat morate obiskati zdravnika. Bolnega otroka je treba pripeljati k zdravniku tudi prvi dan bolezni, če je poleg povišane temperature toksično prizadet – to pomeni, da bruha, da je zaspan, da ga boli glava, da je nezavesten, …
Ukrepi, ki pomagajo lajšati prehladna obolenja
Obstaja vrsta ukrepov, ki lahko preprečijo samo bolezen, priporočeni ukrepi ob sami bolezni in številni drugi ukrepi, ki jih je treba upoštevati po preboleli bolezni. Kljub vsem splošno znanim ukrepom se število obolelih ne bo zmanjšalo. Ti ukrepi so naravnani predvsem na utrjevanje našega imunskega sistema, ki se kljub temu ni popolnoma sposoben zoperstaviti bolezni, saj nima obrambnih mehanizmov – imunoglobulinov, ki bi virus pravočasno pokončali.
»Najboljše zdravilo za gripo pa je kljub pomislekom cepljenje, za prehlad pa …? Nekaj podobnega kot pri smrčanju, plešavosti, staranju, raku, … Kdor ga bo našel, bo neizmerno bogat in slaven, saj bi zdravilo zagotovo poimenovali po njem,« zaključi dr. Dabranin.
Zanimivosti
Človek v svojem življenju zboli povprečno 200-krat za prehladnim obolenjem. Povprečna odrasla oseba zboli 2- do 4-krat na leto. Starejše osebe zbolijo manj kot 2-krat letno za prehladom. Otroci pa zbolijo največkrat, povprečno šest do osemkrat na leto.
V razmnoževalni ciklus prehladnih obolenj je vključenih več kot 200 virusov, v katerem je človek gostitelj in prenašalec in edini, ki zboli in celo podleže. Obolevnost dobi epidemične razsežnosti prav v teh jesensko-zimskih mesecih. Razlogov za to dogajanje je več, eni so na strani gostitelja – človeka, drugi pa na strani virusa.
Ljudje živijo v jesensko-zimskih mesecih bolj skupaj in si delijo skupne prostore (služba, šole, vrtci, avtobusi, nakupovalna središča), zato so neprenehoma v medsebojnih stikih na ožjem področju. Tako virus najde idealno pot razvoja in razmnoževanja, saj lahko zunaj telesa živi tudi do nekaj dni, kar zadošča, da ga dobi nekdo, ki je prijel za kljuko, nakupovalni voziček, ponujeno desnico, je bil ob nekom, ki je ravno kihal ali kašljal, …
Ti virusi so dovzetni za hitro spreminjanje svojih antigenskih značilnosti. Zato si organizem ne more in tudi ne zmore zapomniti vseh, da bi se lahko uspešno boril z njimi.
Pravzaprav ti virusi niso tako življenjsko ogrožajoči za človeka, razen če ta ni imunokompromitiran in mu ne preti nevarnost, da hitro podleže zapletom bolezni. Organizem se zato niti ne trudi ustvariti velikega števila stalnih protiteles, ki bi bili usposobljeni in bi ubijali morebitne viruse prehladnih obolenj, saj bi mu to pomenilo veliko dela in izgubo veliko pomembnega časa, ki ga izkorišča v vsakodnevnem boju z ostalimi sovražniki, s katerim se srečamo vsak dan. Po drugi strani bi bilo to tudi nemogoče, saj se prehladni virusi ohranjajo skozi stoletja prav na ta način, da spreminjajo svojo genetsko sestavo oziroma prepoznavnost in so zaradi tega našemu imunskemu sistemu vedno nova uganka. Naš imunski sistem ga uspe uničiti v 5–7 dneh, zahvaljujoč prav temu, da se v tem času nastane zadostno število protiteles, ki virus pokončajo. Zaradi zgoraj omenjenih razlogov – jesen, zima, pomlad, tesnejši stiki v zaprtih prostorih – pa se virus uspe razširiti na drugega gostitelja in ponovno povzroči bolezen in ustvaril nov razmnoževalni ciklus.
December, 2012
