Prsni koš je koščeno ogrodje v zgornjem delu trupa, ki varuje notranje organe, kot so pljuča in srce, ter posledično omogoča življenjsko potrebne funkcije. Prav zato so poškodbe prsnega koša vključno z zlomom reber življenjsko ogrožajoča stanja, na srečo pa gre povečini za lažje poškodbe, ki po nekaj tednih počitka minejo brez hujših posledic.
Prsni koš ne varuje le pomembnih notranjih organov, kot so srce in pljuča, temveč je pomemben soudeleženec v procesu dihanja. S pomočjo dihalnih mišic se pri dihanju prsni koš širi in stiska – pri vdihu se dvigne in pri tem razširi vstran ter naprej, pri izdihu se rebra povesijo, prsni koš pa upade. Oporo prsnemu košu nudi prsni del hrbtenice, kamor se vežejo tudi rebra, medtem ko na prednji strani prsnega koša leži prsnica.
Prsni koš sestavlja dvanajst parov reber, neposredno pa je na hrbtenico in prsnico vezanih le prvih sedem parov. Naslednja tri (osmo, deveto in deseto) se posredno preko sedmega rebra pripenjajo na prsnico ter tvorijo levi in desni rebrni lok, zadnja dva para sta prosta in vezana izključno na hrbtenico. Rebra so gibljiv sistem, saj se prsni koš v procesu dihanja ves čas širi in stiska.
Rebra se lahko, tako kot drugi elementi skeletnega sistema, zlomijo, če na steno prsnega koša deluje prevelika sila. Niso pa podvržena le zlomom, temveč tudi pokom in udarninam. Poškodbe reber so dokaj pogoste, najpogosteje pa so poškodovana rebra od četrtega do devetega.
Zlomi reber so lahko tudi posledica padcev, športnih poškodb, telesnih obračunov, nasilja itd. Sploh pri zdravih mladih odraslih je za zlom potrebna velika sila (padec na trd rob, padec po stopnicah …), medtem ko lahko starejši, ki bolehajo za osteoporozo, zlom utrpijo že pri lažjih udarcih. Sploh pri starejših so pogostejše tudi motnje ravnotežja, ki še dodatno povečujejo tveganje za pojav poškodb reber, saj pogosteje prihaja do padcev. Dodatno lahko tveganje za pojav zlomljenega rebra poveča tudi rakava lezija v rebru.
»Zlom reber je najpogostejša posledica topih udarcev v predel prsnega koša. Značilen primer je padec in udarec prsnega koša ob rob predmeta ali padci, pri katerih se med podlago in prsnim košem znajde poškodovančeva nadlaket. Zelo pogosto so to udarci ob rob kopalne kadi, padci s kolesi ali skiroji, neposredni udarci s topim predmetom. V prometnih nesrečah, kjer je poškodovanec v vozilu, je zlom reber dokaj redek, saj so dandanes vozila že precej varna. Varnostni pas sicer lahko povzroči poškodbo reber, vendar bolj v primeru osteoporoze,« pojasni Robert Golob, dr. med., spec. kirurgije, predstojnik kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota.
Bolj na udaru so tudi športniki v kontaktnih športih, kot so borilne veščine, pa tudi v športnih panogah, kjer je možnost za poškodbe večja – smučanje, kolesarstvo, avto-moto športi itd. Prav tako lahko do zloma reber pride med oživljanjem človeka ob nesreči, saj se mora ob zunanji masaži srca prsni koš ugrezniti za nekaj centimetrov, a dejstvo je, da je tovrstne poškodbe precej lažje celiti, kot pa dopustiti, da človek zaradi odsotnosti naše pomoči umre.
Ob poškodbi reber na mestu udarca običajno ne zasledimo hematoma oz. vidnih modric.
»Navadno zlom rebra sledi poškodbi, npr. padcu ali prometni nesreči. Značilna je močna bolečina na strani poškodbe, ki se ojača ob globokem dihanju in premikanju, ob čemer imamo lahko občutek dušenja in težkega dihanja. V primeru prisotne osteoporoze pa lahko pride do zloma reber tudi ob kihanju ali močnejšem kašlju, znaki so v tem primeru enaki, torej bolečina,« pojasni Helena Vrečko, dr. med., iz travmatološke ambulante Splošne bolnišnice Izola.
Pogosto ljudje z zlomljenim rebrom ne morejo globoko vdahniti, prav tako se le s težavo premikajo oz. občutijo bolečino že v primeru, da želijo le spremeniti položaj telesa. Pri poškodbi reber lahko pride tudi do poškodbe notranjih organov, vključno s stisnjenjem ali celo predrtjem srca in pljuč, kar lahko vodi v dihalno stisko in šok, ki lahko povzročita izgubo zavesti. Ob pomoči rentgenske slike se skuša dokazati zlom rebra, lahko pa se zgodi, da poškodba s slike ni vidna, saj je rebro zlomljeno pod kotom, ki na sliki ni viden. Terapija je tako v primeru zloma kot tudi počenega rebra enaka. Rentgenska slika lahko razkrije tudi smrtno nevarno krvavitev iz arterije, ki je lahko posledica zloma reber, saj pokaže raven tekočine v prsni votlini.
Preberite tudi prispevek: Kaj je radiologija?
»Vsak zlom reber je lahko problematičen, še posebej pa, če pri tem pride do premika kostnih odlomkov. Prelomljeno rebro lahko poškoduje prsne in trebušne organe. Pri prsnih organih govorimo predvsem o pljučih in medrebrnem žilju, pri trebušnih organih pa o vranici, jetrih in ledvicah. Pri poškodbi in premiku reber se najpogosteje srečujemo s stanjem, da rebro prepiči pljučni parenhim. Če je luknja večja, nam pri vsakem vdihu zrak izhaja iz nje in se zadržuje v prsnem košu. To privede do stiska večjih žil in motene funkcije srca. Omenjeno stanje imenujemo tenzijski pneumotoraks. Če rebra poškodujejo večje žile, lahko kri zastaja v prsnem košu in nam prav tako otežkoča dihanje, hkrati pa še izgubljamo kri. Najbolj problematične so poškodbe spodnjih reber. Pri teh moramo zmeraj posumiti na poškodbe vranice, ledvic ali jeter; odvisno seveda, na kateri strani je poškodba. Vsa omenjena stanja so življenjsko ogrožajoča,« potrdi Robert Golob, dr. med.
Zaradi vloge prsnega koša pri dihanju je rebra ob poškodbi – zlomu ali poku – praktično nemogoče imobilizirati. S tem bi namreč ustavili premikanje prsnega koša in onemogočili sam proces dihanja. Prav zato zdravljenje največkrat zajema jemanje zdravil proti bolečinam in počitek, predvsem se priporoča polsedeči položaj z objemanjem blazine, zaradi česar se ustvari občutek, da so rebra manj mobilna.
Bolečina v primeru zloma reber običajno vztraja od štiri do šest tednov.
»Zlom reber se navadno zdravi konservativno, kar pomeni brez operacije. Pomembno je, da poškodovanca čim manj boli, zaradi česar predpišemo protibolečinska zdravila. Svetovan je tudi počitek v polsedečem položaju in izogibanje večji telesni dejavnosti in dvigovanju težjih predmetov, dokler vztrajajo bolečine,« o dodatnih ukrepih, ki pripomorejo k hitrejšemu celjenju zloma oz. počenih reber, pove Helena Vrečko, dr. med.
Ob tem izpostavi tudi pomen izvajanja dihalnih vaj (t. i. respiratorne fizioterapije), s katerimi pljuča dobro predihamo in s tem zmanjšamo možnost za pojav pljučnice. Ob poškodbi reber je namreč del pljuč pod udarjenimi rebri slabše predihan, zaradi česar obstaja povečano tveganje za pojav pljučnice. V redkih primerih je zdravljenje zloma reber operativno, o čemer dr. Robert Golob pove: »V primeru, ko imamo poškodovanih več reber na obeh straneh prsnega koša ali ko imamo poškodovana rebra na več mestih (duplex frakture), je včasih potrebna operativna oskrba. V tem primeru govorimo o nestabilnem prsnem košu, ki izrazito zmanjša možnost zadostnega vdiha in izdiha.«
Ne pozabite na premore (2-3 minute med vajami) in izvajajte vaje štiri- do petkrat dnevno, razen osnovne vaje, ki jo ponovite večkrat na uro.
Preberite tudi prispevek: Poskrbite za svoja pljuča!
»Zlom reber se navadno zdravi konservativno, kar pomeni brez operacije. Pomembno je, da poškodovanca čim manj boli, zaradi česar predpišemo protibolečinska zdravila. Pomembne so tudi predihovalne vaje saj z njimi preprečujemo nastanek pljučnice«
A Rebra so gibljiv sistem, saj se prsni koš v procesu dihanja ves čas širi in stiska.
B Zlom reber je najpogostejša posledica topih udarcev v predel prsnega koša.
C Ob poškodbi reber lahko pride tudi do poškodbe notranjih organov.