Iščite po prispevkih
Avtor: Andreja Hergula
Moški med 20. in 64. letom najpogosteje obolevate za boleznimi srca in ožilja in za rakom. A to ste verjetno že vedeli. Inštitut za varovanje zdravja (IVZ) nam je postregel s podatkom, da 40 % med vsemi obolenji bolezni srca in ožilja predstavljajo vodilni vzrok umrljivosti pri celotni populaciji. Pri moških predstavljajo 33 % in pri ženskah 46 %. Najpogostejši rak, za katerim zboleva moški, je pljučni rak. Cigarete gor ali dol, slišimo. A vendarle lahko 90 % pljučnega raka pri moških pripišemo kajenju. Pri mlajših moških se pojavlja sicer redkejši rak mod (pomembno je samopregledovanje), pri starejših moških pa rak prostate.
Glavni vzroki za kronična nenalezljiva obolenja, ki doletijo moške, so poleg kajenja še nezdrave prehranske navade in prevelike količine alkohola. Upamo, da se vas je čim več pridružilo februarsko-marčevski postni akciji 40 dni brez alkohola, ki je bila za marsikoga odlična spodbuda za razmislek o škodljivosti, ki jo preveč popite tovrstne tekočine lahko povzroči. Poleg alkoholnega posta (ki ga brez slabe vesti lahko izvajate tudi v prihodnje) se lahko izognete tipično moškim obolenjem tudi z zdravim življenjskim slogom. Ne bomo se spuščali v podrobnosti, saj lahko nasvete zasledite v vsaki najpreprostejši reviji, televiziji, plakatih, …
Za zdravje lahko poskrbi tudi naše javno zdravstvo. Tudi moški imajo na voljo preventivne preglede. Dobro znan je program SVIT, državni presejalni program, kjer se moški vključijo v pregledovanje debelega črevesja in danke. Lahko se vključijo tudi v program preventive za srčno-žilne bolezni. Tako moški kot ženske imajo na voljo tudi preventivne preglede, povezane z delovnimi obremenitvami, ki jih plačujejo delodajalci. Strokovnjaki razmišljajo tudi o presajanju za raka prostate, a za zdaj še nimajo enotnega mnenja, so povedali na IVZ.
Zdaj smo prišle na vrsto tudi ženske. Ženske v Sloveniji najpogosteje obolevamo za boleznimi, ki so značilne za oba spola, ogrožene pa smo tudi zaradi reproduktivne vloge in s tem povezanimi boleznimi. Najpogostejši vzrok prezgodnje umrljivosti žensk so maligne bolezni. Med raki žensk je najpogostejši rak dojk. Drugi najpogostejši vzrok umrljivosti so srčno-žilne bolezni. Tretjina žensk med 20. in 64. letom ima dolgotrajno bolezen ali zdravstveno težavo, okrog 7 % pa svoje splošno zdravstveno stanje ocenjuje kot slabo ali zelo slabo. Ženske so bolj »pridne«, saj zdravnika obiščejo večkrat kot moški. Številna obolenja so pri ženskah povezana z nezdravim življenjskim slogom. Na voljo imamo presejalni program DORA, ZORA in SVIT, v času nosečnosti pa imamo pravico do desetih preventivnih pregledov in dveh ultrazvokov.
POSTOPEK: Udeleženci na dom prejmejo testne komplete in si odvzamejo vzorec blata, ki ga pošljejo na priložen naslov.
NAMEN: Po podatkih IVZ-ja je program začel s presajanjem na državni ravni aprila 2009. Njegov glavni cilj je odkriti rak na debelem črevesju in danki v čim bolj zgodnjem stadiju oz. z odstranitvijo predrakavih sprememb preprečiti, da bi do bolezni prišlo.
POVABLJENI: K programu so povabljeni moški in ženske med 50. in 69. letom, ki imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje. Pregled je plačan že z osnovnim zdravstvenim zavarovanjem.
ODSTOTKI: V celem letu 2012 se je na program SVIT odzvalo 174.241 Slovencev (62,32 %). Najbolj osveščeni so bili v Kranju in Novi Gorici, najmanj pa v Kopru in Murski Soboti (razlika 7 %). Do konca leta 2012 je bilo izvedenih 9.015 kolonoskopij v 23 pooblaščenih kolonoskopskih centrih.
ODZIVNOST: Čeprav je ravno pri moških več odkritih rakov ter napredovanih adenomov, se v program SVIT moški vključujejo kar 10 % slabše kot ženske.
NAMEN: To je program, katerega cilj je zmanjšanje ogroženosti za bolezni srca in ožilja in drugih kroničnih nenalezljivih bolezni.
UPRAVIČENOST DO PREGLEDA: Do preventivnega pregleda so upravičeni moški od 35. do 65. leta in ženske od 45. do 70. leta starosti. Pregled je plačan že z osnovnim zdravstvenim zavarovanjem. Pravico do pregleda ima ciljna populacija na 5 let, če pa gre za ogrožene osebe, se lahko pregled izvede po enem letu. Ogroženi imajo možnost udeležbe na brezplačnih delavnicah in svetovanjih za zdravo prehrano, hujšanje, telesno dejavnost, opuščanje kajenja in tveganega pitja alkohola.
POSTOPEK: Pri preventivnem pregledu ginekolog oz. ginekologinja s posebnim loparčkom in krtačko podrsa po sluznici materničnega vratu in kanala, da pridobi vzorec njunih celic. Le pri eni od desetih žensk preiskava odkrije spremembe, vendar te niso nujno predrakave, temveč posledica različnih vplivov (npr. vnetij), zelo redko pa se odkrijejo predrakave ali začetne rakave spremembe
POGOSTOST PREGLEDOV: Pri več kot 85 % žensk, ki hodijo na redne preglede brisov, je izvid testa negativen. Bris materničnega vratu ženskam odvzamejo na 3 leta, potem ko sta izvida dveh testov, opravljenih v obdobju enega leta, negativna. Pri ženskah, ki so se zdravile zaradi predrakavih sprememb, morajo na kontrolne pogosteje. Natančna navodila ženske dobijo pri svojem ginekologu. Tiste, ki so se že zdravile zaradi raka, morajo na pregled vsako leto.
V letih 2007–2009 je v skupini žensk, starih 20–64 let, stopnja pregledanosti nad ciljno vrednostjo 70 %. Po podatkih Registra raka RS je leta 2003, na začetku programa, zbolelo za rakom materničnega vratu 210 žensk, leta 2008 so v Registru raka RS zabeležili 130 novih primerov. To priča o tem, da je program ZORA uspešno zmanjšal obolevnost za rakom materničnega vratu (http://zora.onko-i.si).
NAMEN: Glavna metoda pri presajanju za raka dojk je mamografija – slikanje dojk z rentgenskimi žarki. Omogoča odkrivanje sumljivih sprememb na dojkah, še preden postanejo tipne.
POVABLJENI: Program je namenjen ženskam med 50. in 69. letom, ki nimajo nikakršnih opaznih znakov raka dojk, so pa v obdobju največje zbolevnosti za tem rakom.
ODSTOTKI: Zgodnje odkrivanje raka dojk zmanjša umrljivost za to boleznijo v presejani populaciji do 30 %. Lani je bilo prek mamografije slikanih 25.121 žensk. Udeležba leta 2012 glede na povabljene ženske v program je bila 70-odstotna. Ta odstotek je bil dosežen večinoma povsod, slabša udeležba je bila le v Zasavju.
NASVETI ZA SAMOPREGLED: Vsak mesec si moramo dojki redno in skrbno pretipati. Do menopavze naj bo samopregled vsak deseti dan po začetku menstruacije, kasneje pa na izbrani dan v mesecu. Treba je biti pozoren na večjo, vdrto, izbočeno, spremenjeno bradavico in trdoto, na izcedek ter bolečino. O spremembah morate čim prej obvestiti svojega zdravnika.
POZOR: Program DORA ni namenjen ženskam, ki so opazile novonastale spremembe na dojkah ali so si zatipale zatrdlino. Če se to zgodi, morajo na najbližjem centru za bolezni dojk opraviti nadaljnjo diagnostiko (dora.onko-i.si).
… se ciroza jeter pojavlja pri 10–20 odstotkih prekomernih pivcev alkohola, običajno po 10–15 letih tveganega pitja?
… bi lahko v Sloveniji z večjim uživanja sadja in zelenjave (za 100 gramov na dan) zmanjšali tveganje za srčno-žilne bolezni za 10 %, možgansko kap za 6 % in nekatere vrste raka za 6 %?