Odgovor večine, ki morajo krajši ali daljši čas jemati zdravila, bi najbrž izražal začudenje, češ, saj je že zdravnik dal natančna navodila, potem pa je na to opozorila še farmacevtka ali farmacevt v lekarni. In nenazadnje: v lekarni ob izdaji predpisanega zdravila zapišejo navodilo tudi na nalepko zavojčka zdravil. Pa je res vse tako preprosto in jasno?

Avtor: N. V.

 

Zdravnikova vloga

Kadar gre za pacienta, ki obišče svojega osebnega zdravnika zaradi neke akutne težave, ki jo je mogoče relativno hitro odpraviti z ustrezno terapijo, in če pacient ni že predhodno »obremenjen« še s kakšno drugo boleznijo, na primer kronično, bodo zdravnikova navodila verjetno zelo jasna in razumljiva. Drugače je, če k manjšemu ali celo večjemu številu tablet, kapsul, kapljic, pršil, ki jih morajo dnevno ali v rednih časovnih razmikih (urah ali dnevih) uživati kronični bolniki, dodamo novo zdravilo. V takih primerih se, pa čeprav le za krajši čas, nenadoma spremeni ne samo količina, temveč tudi čas in način jemanja novih zdravil glede na dotedanje pacientove že ustaljene navade. To mora zdravnik upoštevati še posebej pri starejših osebah. Z natančnim ustnim navodilom mora pojasniti, kdaj in kako naj pacient glede na že predpisane terapije drugih bolezni časovno »umesti« novo zdravilo.

 

V lekarni

Večina ljudi je navajena, da zdravila na recept, pa tudi druga, jemlje v isti lekarni. Ponavadi je to lekarna, ki je najbližje zdravstvenemu domu ali bivališču, kar pomeni, da je že vzpostavljeno osnovno zaupanje med farmacevtom in osebo, ki pride tja z receptom. Farmacevt vedno vpraša, ali pacient zdravilo ali zdravila, ki mu jih izdaja, že pozna, in v tem primeru zadošča nalepka s kratkim in jasnim sporočilom, na primer: 1 x na dan po 1 tableto/kapsulo pred jedjo ali po njej. Ta je nujna ne le v primerih, da mora pacient uživati več različnih zdravil (ob različnem času), ampak tudi zato, ker različna bolezenska stanja in socialni status bolnika (starejši, samski ljudje) ne zagotavljata vedno, da bo lahko brez pomoči oziroma nevsiljivega nadzora drugih terapijo izvajal tako, kot je predpisano.

 

Je treba prebrati zdravilu priložena navodila?

Vsekakor, pri čemer je najpomembnejše, da ob vsakem novem zdravilu natančno preberemo predvsem naslednje:

• Kaj moram vedeti, preden začnem jemati zdravilo?
• Kdaj zdravila ne smem jemati?
• Previdnostni ukrepi in opozorila.
• Na kaj moram biti pozoren, če jemljem še druga zdravila?   

 

Vsebina teh štirih točk je vsekakor prvenstveno naloga zdravnika, ki bo iz vaše kartoteke razbral, ali vam glede na vaše zdravstveno stanje lahko predpiše zdravilo, za katero je presodil, da bo dalo najboljši rezultat. A kljub temu se v teh točkah skrivajo tudi nekatere podrobnosti, za katere morda vaš zdravnik ne ve, vam pa se tudi ni zdelo pomembno, da bi ga nanje posebej opozorili, kot na primer:

• Ste pred kratkim začeli ali prenehali jemati kakšna zdravila (tudi tista, ki se dobijo v lekarnah brez recepta)?
• Ste pred kratkim korenito spremenili način prehrane (postali vegetarijanec, se odločili za daljšo dieto, morda postenje)?
• Sumite, da ste noseči oziroma otroka še dojite?

 

Če boste natančno odgovorili na zgornja vprašanja, se bo zdravnik po svoji strokovni presoji morda odločil za kakšno drugo zdravilo. In če doma ob prebiranju navodil ugotovite, da ste na kaj od tega zdravnika pozabili opozoriti, ne oklevajte, pokličite ga po telefonu za dodatne napotke.

 

O načinu jemanja zdravil

Kadar je jemanje zdravil vezano na točno določene časovne presledke, je najenostavneje, da si kar na škatlico zapišete, ob katerih urah jih morate vzeti. Če se bojite, da bi utegnili pozabiti na uro, si pomagajte z budilko – nič sramotnega ni, če vas bo njen pisk opozoril na obveznosti tudi čez dan, ne le ponoči.

 

Splošno navodilo (pred ali med jedjo oziroma po njej), ki ga farmacevt napiše na nalepko izdanega zdravila, je dobro dopolniti s pregledom navodil, ki so priložena zdravilu. Tam je nedvoumno zapisano, ali naj pacient uživa zdravilo na tešče, torej vsaj pol ure pred prvim obrokom, če ni določeno drugače, ali neposredno pred jedjo, med uživanjem hrane ali pa po zaužitem obroku. Podrobna navodila tudi navajajo, kdaj je kakšno zdravilo treba vzeti z večjo količino tekočine.

 

Kaj pa zdravila in hrana ter pijača?

Pri nekaterih zdravilih so natančno določene in naštete vrste pijače in hrana, katerih sestavine ne gredo dobro skupaj s predpisanim zdravilom. Najpogosteje so med njimi kava, močni čaji, gazirane pijače, včasih tudi energetski napitki in podobno. O tem, da je pitje alkoholnih pijač v večini primerov jemanja zdravil odsvetovano, pa tako in tako ne gre izgubljati besed. To bi moralo biti jasno vsakemu osveščenemu človeku, še posebej, ker je lahko kombinacija že malih količin alkohola (ali drugih opojnih substanc) in zdravil usodna, ker zmanjšuje oziroma spreminja človekove psihofizične sposobnosti. Pri nekaterih zdravilih je na to še posebej opozorjeno in opozorilo je treba vsekakor jemati kot resen opomin, da se ne bi pregrešili.

 

Če pomotoma vzamemo prevelik odmerek zdravila ali ga pozabimo vzeti …

To se lahko zgodi, če mora pacient jemati več zdravil oziroma če je njihovo časovno zaporedje takšno, da brez premišljene organiziranosti izgubimo nadzor nad tem, ali smo neko zdravilo že vzeli ali ne. V pomoč pri tem nam je lahko, če že zjutraj pripravimo zdravila za ves dan (in noč) kar v posebne posodice (zjutraj, opoldne, zvečer, ponoči). Če te navade nimamo, je v primeru dvoma vsekakor bolje počakati do ure, ko moramo vzeti naslednji odmerek, vendar ga takrat nikakor ne smemo podvojiti, ker lahko to izzove zelo neprijetne in škodljive posledice.

 

Kaj pa opozorila o možnih neželenih učinkih?

Nekateri se ob prebiranju navodil kar prestrašijo vseh možnih neželenih učinkov. Včasih celo tako močno, da terapije sploh ne začnejo. A tako početje je povsem nespametno. Tudi strah, da se prav pri vas pojavijo kar vsi navedeni neprijetni spremljajoči pojavi, je pretiran. Navodila in opozorila služijo temu, da se v primeru slabega počutja ali kakšnega od navedenih simptomov znate prav obnašati: da pokličete zdravnika in mu pojasnite svoje težave, on pa vam bo dal nadaljnje napotke, morda zdravilo celo nadomestil z drugim.

 

Red pri shranjevanju zdravil

Pri zdravilih sta red in točen pregled najpomembnejša:

• Kje in kako jih shranjujemo?

Ponavadi na suhem, na ne pretoplem mestu, vsekakor izven dosega otrok, po možnosti v omarici ali predalu, ki ga je mogoče zakleniti, če so pri hiši stikljivi malčki. Določena zdravila (na primer v obliki kapljic ali pršil) morajo biti shranjena v hladilniku (nekatera ves čas, druga le dokler ne načnemo nove embalaže), kar je treba absolutno upoštevati.

 

• Rok trajanja

Vsako zdravilo, ki mu je pretekel rok uporabnosti, je treba zavreči, vendar ne kar med »običajne« smeti. Še najbolje bo, če zdravila s pretečenim rokom vrnemo v lekarno, kjer imajo poskrbljeno za poseben odvoz odpadkov iz zdravstva. In če v vašem kraju še ni tovrstne prakse, se potrudite, da boste to dosegli. Po svoji naravi (sestavinah) spadajo zdravila namreč med tako imenovane nevarne odpadke.

 

• Pazimo, da nam ne zmanjka zdravil, ki jih moramo redno jemati

Ob natančni evidenci se ne bi smelo zgoditi, da bi v domači lekarni zmanjkalo zdravil, ki jih je treba jemati neprekinjeno. Poskrbite torej, da boste vedno pravočasno dobili recept za zdravilo, ki ga morate jemati stalno. Zelo neprijetno je namreč, če vas preseneti pomanjkanje zdravila, od katerega je odvisno obvladovanje vaše bolezni. Vedno ne moremo do svojega osebnega zdravnika, včasih pa se celo zgodi, da kakšnega zdravila trenutno ni na zalogi v lekarni. Iskanje zdravila v bližnji in daljni okolici je mučno in bolnika spravlja v negotovost.

 

 

Oktober, 2008