Ko se srečamo z novim zdravilom, ki nam ga predpiše zdravnik ali ga kupimo brez recepta, se ponavadi najprej vprašamo, kakšni so njegovi neželeni učinki. Če predpisano zdravilo že vnaprej sprejmemo z neodobravanjem in dvomom, je večja tudi možnost, da nam ne bo pomagalo in bo imelo več negativnih kot pozitivnih učinkov. Negativne stranske učinke zdravila imenujemo z drugo besedo neželeni učinki. Prav vsi možni neželeni učinki zdravil morajo biti dokumentirani, zaradi česar je njihov seznam v navodilu za jemanje običajno precej obširen, to pa je tudi eden glavnih vzrokov za strah pred jemanjem zdravil.

Avtor: Vlasta Žvikart Zaveri, mag. farm., Lekarna Ljubljana

Stranske učinke zdravila (tako neželene kot pozitivne) strokovnjaki spremljajo tako med razvojem zdravila kot tudi potem, ko je zdravilo že na trgu. Tudi takrat se namreč zbirajo informacije o učinkih zdravila na različne segmente populacije in o stranskih učinkih zdravila po daljši uporabi. Tovrstne raziskave imenujemo klinične študije, katere potekajo v več fazah, njihov namen pa je ugotoviti, ali je novo zdravilo varno in učinkovito. Za vse v seznamu navedene neželene učinke ne obstaja enaka verjetnost, da se bodo pri nekem posamezniku pojavili, nekateri so zelo redki in se pojavijo le izjemoma. Neželene učinke delimo v skupine glede na domnevno pogostost pojavljanja. T.i. zelo pogosti se lahko pojavijo pri več kot desetih odstotkih pacientov, zelo redki neželeni učinku pa pri manj kot 0,01 % bolnikov.

Zelo pogost vzrok za nastanek neželenih učinkov, ki se ga tako pacienti kot tudi zdravniki in farmacevti še vedno premalo zavedamo, so interakcije ali medsebojna delovanja med različnimi zdravili. Še zlasti pri starejših pacientih ni redkost, da nekdo vsakodnevno jemlje več kot deset različnih zdravil. Neželene učinke, ki so posledica medsebojnega delovanja zdravil, lahko v veliki meri preprečimo, zato povprašajmo svojega zdravnika ali farmacevta o smotrni sočasni uporabi zelo velikega števila različnih zdravil.

Kateri so najpogostejši neželeni učinki zdravil in kako ravnati, če se pojavijo? Kdaj moramo z jemanjem nekega zdravila prenehati in kdaj se splača potrpeti? Nekdo bo za pojav neželenih učinkov zdravila zelo dovzeten, medtem ko se pri drugem bolniku sploh ne bodo pojavili, tudi če bo povišal odmerek zdravila. Za pojav neželenih učinkov zdravil so najbolj občutljivi starostniki in otroci. Neželeni učinki so običajno prehodni in izzvenijo po nekaj dneh uporabe zdravila, včasih pa so tako moteči, da je treba zaradi njih terapijo prekiniti. Pri mnogih zdravilih se lahko kot neželeni učinki pojavijo prehodne prebavne težave.

Nesteroidni antirevmatiki so eni najpogosteje predpisovanih analgetikov, tako pri mlajši kot pri starejši populaciji

Z njimi uspešno blažimo različne vrste bolečine, niso pa primerni za dolgotrajno uporabo. Njihov najpogostejši neželeni učinek je draženje želodčne sluznice (ki se kaže kot slabost, zgaga, bruhanje, bolečine v želodcu), v hujših primerih pa se lahko pojavijo tudi gastrointestinalne krvavitve. Neželene učinke nesteroidnih antirevmatikov lahko uspešno blažimo z uporabo antacidov in H2 antagonistov (slednje lahko predpiše le zdravnik), krvavitve pa lahko zmanjšamo tudi z uporabo protibolečinskih učinkovin v obliki obloženih tablet ali tablet s podaljšanim sproščanjem. Vendar se v primeru težav raje izognimo njihovi uporabi ter jih nadomestimo z želodcu bolj prijaznimi analgetiki (npr. s paracetamolom).

Naslednja obsežna in pogostokrat predpisovana skupina zdravil so antihipertenzivi – zdravila proti visokemu krvnemu tlaku. Visok krvni tlak v arterijah ne povečuje le tveganja za možgansko kap, pač pa tudi za aterosklerozo, srčni infarkt in ledvično odpoved. Zaradi tega je nadvse pomembno, da bolniki redno jemljejo predpisana zdravila in so pri tem pozorni na morebitne neželene učinke. Če izbrana zdravila krvnega tlaka ne znižajo v zadostni meri ali če imajo moteče neželene učinke, jih bo zdravnik zamenjal z drugimi. Poglejmo si nekaj najpogostejših neželenih učinkov, ki se lahko pojavijo pri zdravilih za zniževanje krvnega tlaka. Pri diuretikih oz. zdravilih za odvajanje vode lahko pride do utrujenosti, vrtoglavice pri vstajanju ali dehidracije. Beta-blokatorji najpogosteje povzročijo občutek hladnih okončin in glavobol. Pri zaviralcih kalcijevih kanalčkov pogosto prihaja do edemov okoli gležnjev, pri zaviralcih angiotenzinske konvertaze pa do suhega kašlja. Ta se lahko pojavi po sedmih do devetdesetih dneh zdravljenja in je včasih tako moteč, da zahteva prekinitev zdravljenja. Ko zdravnik zdravilo nadomesti z drugim, kašelj običajno preneha že po štirih dneh. Naslednja skupina antihipertenzivov so antagonisti angiotenzina II, ki pogosto povzročajo prekomeren padec tlaka in gastrointestinalne motnje.

Trigoniki so zdravila, ki vplivajo na sposobnost upravljanja vozil in strojev. Prepoznamo jih po trikotniku na zunanji ovojnini, kot glavni neželeni učinki pa se pri njih pojavljajo zmanjšana zbranost, zaspanost, slabša koordinacija gibov in počasnejša odzivnost. Razdelimo jih v dve skupini, in sicer na tiste, ki so označeni s polnim trikotnikom v rdeči barvi, in tiste, ki jih označuje trikotnik z rdečim robom. Pri prvih je upravljanje z vozili in stroji povsem prepovedno, pri drugih pa deloma. Med trigonike štejemo: opioidne analgetike, uspavala, antidepresive, zdravila za zdravljenje duševnih motenj, antiepileptike, pa tudi npr. zdravila proti suhemu, dražečemu kašlju in zdravila proti potovalni slabosti, ki jih lahko v lekarni kupimo brez recepta. Jemanje teh zdravil ob sočasnem pitju alkoholnih pijač zgoraj omenjene neželene učinke močno poveča.

Če bomo zdravila jemali, kot je predpisano (pri čemer je treba upoštevati tudi pojav morebitnih interakcij z drugimi zdravili in s hrano), nam jih ne bo treba prenehati jemati zgolj zaradi strahu pred neprijetnimi stranskimi učinki. Tudi sami lahko veliko pripomoremo k temu, da bo zdravilo, ki ga bomo jemali, varno in učinkovito.

Zanimivost

Pri zdravilih za zdravljenje sladkorne bolezni se zlasti ob večji fizični aktivnosti ali ob izpuščenem obroku lahko pojavi hipoglikemija – nenaden padec ravni sladkorja v krvi, ki se odraža kot lakota, motnja zbranosti, hitro bitje srca, bledica, potenje, tresenje, … Sicer pa se pri teh zdravilih kot najpogostejši prehodni neželeni učinki pojavijo blažje prebavne težave (slabost, bruhanje, driska ali zaprtje).

Zanimivost 

Novejši antidepresivi ali zdravila za izboljšanje razpoloženja imajo manj neželenih učinkov, najbolj običajen neželen stranski učinek na začetku zdravljenja pa je slabost. Da bi bila slabost čim manj izrazita, zdravnik za prvih nekaj dni običajno predpiše polovični odmerek zdravila.

Citati

»Neželeni učinki so običajno prehodni in izzvenijo v nekaj dneh uporabe zdravila, včasih pa so tako moteči, da je zaradi njih treba terapijo prekiniti.«

Februar, 2010