Starost ne prinaša s seboj le upadanja telesnih in duševnih sposobnosti, pač pa tudi številna obolenja, med katerimi so najpogostejše kronične bolezni. Staranje prebivalstva, ki je še zlasti izrazito v razvitih deželah, pomeni tudi večjo porabo zdravil. Z njimi kakovost življenja bolnikov precej izboljšamo, v nekaterih primerih lahko bolezen zaustavimo ali pa vsaj upočasnimo, v splošnem pa zdravila pripomorejo k daljši življenjski dobi. Seveda se je treba zavedati, da morajo starejši bolniki zdravila jemati še posebej pazljivo in v skladu z navodili zdravnika. Vseh težav, povezanih s starostjo, z zdravili kljub vsemu ne moremo odpraviti, saj k izboljšanju kakovosti življenja veliko pripomorejo tudi redna telesna dejavnost, splošna skrb za zdravje (zdrava prehrana in izogibanje alkoholu in cigaretam), aktivno družbeno življenje in pa predvsem pozitiven pogled na svet.

Avtor: Vlasta Žvikart Zaveri, mag. farm., Lekarna Ljubljana

Precejšen problem pri terapiji bolezni starostnikov predstavlja njihovo neredno jemanje zdravil. Starejši ljudje pogosto opuščajo predpisana zdravila oziroma jih sploh ne začnejo jemati, ker mislijo, da niso potrebna, ker nanje pozabijo ali pa ker dvomijo v njihovo varnost in učinkovitost. Komplianca je izraz, s katerim označujemo sodelovanje bolnika z režimom zdravljenja in ki označuje, kakšno je dejansko jemanje zdravil glede na zdravnikova navodila. Mnogo pacientov (po nekaterih raziskavah celo okoli 60 %) ne jemlje zdravil v skladu s predpisanimi navodili ali pa jih sploh ne jemlje. Res je, da tudi pretirana poraba zdravil, še zlasti, če gre za zlorabo pomirjeval, uspaval ali analgetikov, ne prinaša nikakršne koristi, vendar pa so zdravila nujna, ko gre za zdravljenje večine kroničnih bolezni (povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, astma, srčno popuščanje, nekatere ledvične bolezni) in tudi nalezljivih bolezni. Na komplianco v veliki meri vpliva odnos zdravnik – pacient, odnos, ki ga ima bolnik do svoje bolezni, pisna navodila za uporabo zdravila, ki jih bolnik najde v škatlici in nenazadnje tudi odnos pacient – farmacevt.

Pri starejših pacientih je jemanje zdravil ne le zelo pogosto, temveč je večinoma prisotno tudi jemanje več zdravil hkrati. Zdravnik mora biti pozoren na odmerjanje bolniku predpisanih zdravil, saj so starejši ljudje bolj občutljivi za pojavljanje neželenih učinkov zdravil in tudi za pojav neželenih interakcij med njimi. Ker je ravno pri starejših sodelovanje bolnika pri zdravljenju manjše kot pri mlajši populaciji, so vsi ti dejavniki še toliko bolj zaskrbljujoči. Tudi preizkušanja novih zdravil so večinoma opravljena le na mladih zdravih posameznikih, ne pa tudi na starejši populaciji, poleg tega pa prihaja tudi do precejšnjih razlik v odgovoru organizma med enako starimi starostniki. Fiziološke spremembe v organizmu pri starejših ljudeh povzročijo znatno zmanjšanje delovanja mnogih organov, med katerimi so najpomembnejši možgani, srce, jetra in ledvice. Prav tako se s starostjo zmanjša pretok krvi skozi organe in delovanje prebavil, pri starostnikih se zmanjša tudi masa notranjih organov in mišic, manjši je delež vode v telesu, medtem ko se delež maščobnega tkiva poveča. Zaradi vseh zgoraj omenjenih dejavnikov se zdravila v jetrih počasneje presnavljajo in počasneje izločajo iz organizma, posledično lahko pride do njihovega kopičenja v telesu. Tako naj bi bili odmerki zdravil pri starostnikih manjši kot pri mlajših pacientih, in sicer zmanjšani na polovico oziroma celo tretjino običajnega odmerka, pa tudi sicer so časovni razmaki med posameznimi odmerki praviloma daljši. Odmerek za ženske pa ponavadi znaša le 85 % odmerka za moške.

Zaradi velikega števila sočasno predpisanih zdravil so starejši bolniki še posebej izpostavljeni neželenim interakcijam med temi zdravili, ko pride zaradi sočasnega jemanja dveh, pogostokrat pa tudi več (celo deset ali petnajst) zdravil, do povečanega ali zmanjšanega učinka enega ali več zdravil. Pogosta praksa naročanja zdravil po telefonu in tudi zdravnikova neseznanjenost z vsemi zdravili, ki jih bolnik jemlje (ljudje si pogosto sposodijo zdravilo kar od prijatelja ali soseda), pomanjkanje časa v ordinaciji, da bi lahko zdravnik preveril primernost vseh sočasno predpisanih zdravil, vse to prispeva k možnosti tvorjenja interakcij med zdravili. Te interakcije ljudje velikokrat obravnavajo kot neželene učinke nekega zdravila, ki bi se pojavili v vsakem primeru, zato jemanje zdravil pogosto opustijo, ponavadi ne da bi o tem obvestili svojega zdravnika.

Zlasti starejši ljudje naj bodo pozorni na samozdravljenje s pripravki iz šentjanževke in na uživanje grenivke, sploh če jemljejo veliko zdravil. Prvi pripravki lahko znatno povečajo aktivnost encima v jetrih, odgovornega za presnovo mnogih zdravil, kar pomeni pospešen metabolizem in v končni fazi znatno oslabljen učinek zdravil, s katerimi jemljemo pripravke iz šentjanževke, grenivka pa ima lahko ravno nasproten učinek, in sicer okrepi delovanje mnogih učinkovin, lahko celo do toksičnega.

Veliko neželenih učinkov, ki se pojavijo pri jemanju novih, včasih pa tudi že ustaljenih zdravil, je pravzaprav posledica medsebojnih interakcij med temi zdravili. Nenazadnje je marsikdaj tudi ogromno število predpisanih receptov, ki pri starejših bolnikih pravzaprav ni nobena redkost, le poskus blaženja teh neželenih učinkov, saj večje kot je število sočasno zaužitih zdravil, večja je možnost njihovega medsebojnega delovanja.

Zanimivost

Pri starejših bolnikih lahko nekatera zdravila za angino pektoris, odvajanje vode, duševne bolezni, nespečnost, pomirjanje ipd. povzročijo vrtoglavico zaradi hitrega padca krvnega tlaka, posledično izgubo ravnotežja in še zlasti za starostnike zelo nevarne padce.

Zanimivost

Če jemljemo zdravila proti strjevanju krvi, zdravila za zaviranje imunske odzivnosti, zdravila proti povečani ravni holesterola v krvi, nekatera zdravila za astmo, zdravila za zdravljenje raka in proti epilepsiji, nekatere antidepresive, zdravila proti migreni, se uživanju grenivke in pripravkom iz šentjanževke raje izogibajmo.

Citati

»Starejši ljudje pogosto opuščajo predpisana zdravila oziroma jih sploh ne začnejo jemati, ker mislijo, da niso potrebna, ker nanje pozabijo ali pa ker dvomijo v njihovo varnost in učinkovitost.«

Januar, 2010