Najstarejši poznani analgetik Aspirin, a še danes med najbolj učinkovitimi, je zaščiteno ime za acetilsalicilno kislino, ki jo je v obliki praška sintetiziral dr. Felix Hoffmann davnega leta 1897.

To ime se je udomačilo tudi kot poimenovanje za učinkovino samo, namesto besede acetilsalicilna kislina se po vsem svetu uporablja beseda aspirin. Aspirin je kljub zavidljivi starosti še vedno moderno zdravilo s širokim spektrom uporabe. V torbicah ga nosijo ženske, ki se borijo z nadležnimi glavoboli, učinkovit je pri zobobolih, lajša povišano telesno temperaturo pri gripi in prehladu ter pomaga pri bolečinah v sklepih. Po drugi strani pa je tudi najbolj razširjeno zdravilo antikoagulantne terapije. Zdi se, da je aspirin med ljudmi dodobra poznan, a se kljub temu še vedno dogaja, da zaradi njegovega nepravilnega jemanja prihaja do škodljivih in celo resnih neželenih učinkov. 

Poglejmo nekaj zmot in resnic o aspirinu, ki velja za eno najstarejših, a še vedno zelo učinkovitih zdravil.

Avtor: Vlasta Žvikart Zaveri, mag. farm., Lekarna Ljubljana

Jemanje ene tablete na dan za zaščito srca in ožilja

Acetilsalicilna kislina deluje kot analgetik, antipiretik, pa tudi protivnetno (v odmerkih od 300 mg do 1 g), poleg tega zavira tudi agregacijo oz. zlepljanje trombocitov. Za lajšanje bolečin in zniževanje povišane telesne temperature se aspirin jemlje v odmerku 1–2 tableti na 4–8 ur, odrasli lahko vzamejo največ 8 tablet na dan, kar je 4.000 mg acetilsalicilne kisline.

Pri otrocih, ki morajo biti starejši od 12 let, pa je treba odmerek prilagoditi telesni masi (in sicer 60 mg/kg telesne mase, razdeljeno na 4–6 odmerkov dnevno). Pri antikoagulantnem zdravljenju odmerek določi zdravnik, običajno je to 100 mg dnevno, saj že ta učinkovito zavre agregacijo trombocitov. Tudi če bi dnevno jemali več kot 100 mg acetilsalicilne kisline, zaščita proti strdkom ne bi bila izboljšana, povečala pa bi se nevarnost pojava neželenih učinkov. Najnevarnejši med njimi je krvavitev.

Aspirin je treba raztopiti v vodi in ga vselej vzeti po jedi

Tablete aspirina (izjema so žvečljive tablete aspirin direkt, ki jih ni treba vzeti z vodo, in pa tablete aspirin protect) je treba vzeti po jedi z veliko tekočine, najbolje jih je prej raztopiti v vodi, saj s tem preprečimo neugoden učinek acetilsalicilne kisline na želodec. Aspirin protect, ki pri dolgotrajnem jemanju ščiti sluznico želodca pred neželenimi učinki, je edina oblika zdravila, ki jo je treba vzeti na prazen želodec oz. eno uro pred jedjo.

Tableta z gastrorezistentno oblogo je namreč odporna proti želodčni kislini. Acetilsalicilna kislina se tako ne sprosti v želodcu, pač pa v alkalnem okolju črevesja. Absorpcija je v primerjavi z navadnimi tabletami zakasnjena, in sicer za 3–6 ur. Če vzamemo tableto na poln želodec, ta obtiči v želodcu, se pomeša s hrano in želodca dolgo časa ne zapusti, tako je njeno delovanje upočasnjeno, učinek pa neustrezen.

Zdravljenje z aspirinom je varno

Zdravljenje z aspirinom je varno, ampak le, če ga jemljemo po navodilih in če ne spadamo v skupino ljudi, ki ga ne sme ali se ji ga odsvetuje jemati. Aspirin ima lahko poleg koristnih tudi neželene učinke, od katerih je najbolj poznana in najbolj nevarna krvavitev iz prebavil.

Ljudje, ki so imeli ali imajo razjedo na želodcu ali dvanajstniku oz. gastritis, aspirina kot analgetika ne smejo jemati, prav tako tudi ne nesteroidnih protibolečinskih zdravil. Aspirina se ne sme uporabljati tudi pri zvečani nagnjenosti h krvavitvam na splošno, pri preobčutljivosti na saliciliate, pri hudi odpovedi jeter ali ledvic in pri hudem srčnem popuščanju.

Otroški aspirin v prosti prodaji

Besedna zveza otroški aspirin je zelo neposrečena, a vendar se med ljudi še vedno precej uporablja. Je povsem neprimerna, saj bi marsikdo pomislil, da v manjšem odmerku obstaja aspirin, primeren tudi za otroke. Otroci do 12. leta aspirina namreč sploh ne smejo jemati, saj lahko privede do nevarnega pojava t.i. Reyevega sindroma.

Otroški aspirin je drugo ime za aspirin v odmerku 100 mg, ki se uporablja za namene preprečevanja srčnega infarkta in možganske kapi. Še nedolgo tega se je dalo aspirin 100 kupiti v lekarni brez recepta, sedaj pa je na voljo le oblika aspirin protect, in sicer samo na recept.

Pri večini ljudi je to naletelo na neodobravanje, a glavni razlog, zakaj je ta oblika aspirina dostopna le na recept, je, da naj bi zdravljenje bolezni srca in ožilja vedno potekalo pod zdravniškim nadzorom. Po drugi strani pa moramo vedeti, da redno uživanje aspirina tudi v tako nizkem odmerku lahko poveča nevarnost za krvavitev iz prebavil, zlasti pri ljudeh s še drugimi prisotnimi dejavniki tveganja za tovrstne zaplete. Pri teh pacientih bo zdravnik za zaščito želodčne sluznice najverjetneje uvedel še sočasno zdravljenje z zaviralcem protonske črpalke.

Aspirin je v nosečnosti kontraindiciran

Med nosečnostjo se aspirina ne sme jemati oziroma samo v primeru, če zdravnik skrbno pretehta vsa tveganja in možne koristi. V prvem trimesečju namreč obstaja nevarnost povečane nevarnosti nepravilnega razvoja organov ali njihovih delov (volčje žrelo, srčna okvara). Kontraindicirano pa je jemanje aspirina v zadnjem trimesečju nosečnosti, razen pri zelo maloštevilnih kardioloških indikacijah pod nadzorom specialista.

Pri večjih odmerkih aspirina (več kot 300 mg/dan) tik pred porodom lahko pride do možganskih krvavitev, zlasti pri prezgodaj rojenih novorojenčkih. Pri občasnem jemanju majhnih količin acetilsalicilne kisline dojenja običajno ni treba prekiniti, ne sme pa se aspirina jemati redno oziroma v velikih odmerkih (več kot 300 mg/dan).

Nevarne interakcije aspirina z drugimi zdravili

Aspirin lahko medsebojno učinkuje s kar precej zdravilnimi učinkovinami, kontraindicirano pa je njegovo jemanje skupaj z metotreksatom (v odmerku 15 mg oz. več na teden). To je zdravilo, ki se najpogosteje uporablja za zdravljenje revmatoidnega artritisa, pa tudi pri drugih vnetnih revmatičnih boleznih in kot zdravilo za zdravljenje raka. Kombinacija lahko namreč privede do nevarnega upada števila krvnih celic.

Zanimivosti

Izogibati se je treba sočasni uporabi aspirina z zdravili proti strjevanju krvi (zaradi povečanega tveganja pojava razjed in krvavitev iz prebavil). Tveganje za krvavitve lahko poveča tudi sočasna uporaba nekaterih antidepresivov (t.i. zaviralcev ponovnega prevzema serotonina). Acetilsalicilna kislina pa lahko npr. poveča učinek antidiabetikov, kar vliva na meritve krvnega sladkorja, ki so lahko zaradi tega občutno nižje.

Reyev sindrom je sicer redka, a zelo huda bolezen, ki prizadene jetra in možgane, pojavi pa se lahko pri otrocih, starih od 2 do 16 let, ki prebolevajo virusna obolenja, npr. gripo ali norice. Ta bolezen je lahko za 10–20 % otrok celo smrtna, približno 30 % pa jih utrpi trajne nevrološke okvare. Tako otrokom in mladostnikom med prebolevanjem gripe ne dajemo aspirina, pa tudi sicer se pri njih uporabi aspirina raje izognimo.

»Tudi če bi dnevno jemali več kot 100 mg acetilsalicilne kisline, zaščita proti strdkom ne bi bila izboljšana, povečala pa bi se nevarnost pojava neželenih učinkov. Najnevarnejši med njimi je krvavitev.«