Iščite po prispevkih
Avtor: Andreja Košir
Balanitis ali vnetje kože na glavici penisa se pogosteje pojavi pri mlajših fantih ali neobrezanih moških, pa tudi pri moških, ki ne skrbijo dovolj za svojo osebno higieno. Večje tveganje za nastanek balanitisa obstaja tudi pri sladkornih bolnikih, saj lahko večja količina sladkorja v krvi spodbudi rast mikrobov, ki povzročijo okužbe in vnetja. Pri balanitisu koža na glavici penisa postane bolj občutljiva na dotik, pordi in srbi. Vse te simptome lahko spremljata tudi izcedek ali izpuščaj.
Vzrok za balanitis je lahko bakterijska ali glivična okužba (kandida), lahko pa se pojavi tudi kot alergijska reakcija (nekateri moški so na primer alergični na kemične snovi v kondomih, pralnih praških, gelih za umivanje).
Pomembno je, da imate vedno sveže perilo, ki naj bo predvsem zračno. Po tuširanju ali kopanju penis vedno dobro osušite, preden si oblečete spodnje perilo. Po uriniranju se, če je le mogoče, obrišite s toaletnim papirjem. Seveda ob vnetju obvezno obiščite svojega zdravnika, ki se bo odločil za ustrezno obliko zdravljenja.
Prostatitis je otekanje in vnetje prostate, kot kostanj velike spolne žleze. Zaradi prostatitisa ima moški težave z uriniranjem, ki je lahko tudi zelo boleče. Drugi simptomi so še bolečine v dimljah, medenici ali spolovilu, boleči orgazmi ter pogosto uriniranje, še zlasti ponoči. Pogosto pa se pojavijo tudi simptomi, podobni gripi.
Glede na simptome in izvide laboratorijskih preiskav ločimo štiri vrste prostatitusa: akutni bakterijski prostatitis, kronični bakterijski prostatitis, nebakterijski prostatitis in prostadinijo (prostatitis brez simptomov).
Glede na vzrok vnetja se prostatitis pojavi nenadoma ali pa postopoma. Stanje se lahko hitro izboljša – samo od sebe ali pa s pomočjo zdravljenja. Nekatere oblike prostatitisa lahko trajajo tudi po več mesecev ali pa postanejo celo kronične.
Če imate bolečine v predelu medenice, težko ali boleče urinirate, so izlivi boleči, morate takoj obiskati svojega zdravnika. Nekatere oblike prostatitisa, če jih ne zdravimo, lahko še poslabšajo vnetje ali povzročijo druge zdravstvene težave.
Psiholog Matej Vatovec pojasnjuje, da je depresija nasledek spremenjenega delovanja možganov, do katerega pripelje splet genetskih, osebnostnih in okoljskih dejavnikov. Bolezen lahko vpliva na telesno zdravje in počutje ter povzroči spremembe v človekovem razmišljanju, čustvovanju in vedenju. Strokovnjak kot najpogostejše simptome navaja dolgotrajno žalost, občutek praznine, izgubo veselja in zanimanja za prijetne stvari, nemirnost, razdražljivost, utrujenost, pomanjkanje energije, občutek nemoči in brezupa, motnje pozornosti, koncentracije in spomina, občutke krivde in manjvrednosti, nespečnost ali pretirano zaspanost, težave v spolnosti, samomorilne misli ter različne telesne znake, kot so bolečine v prsih, glavobol, prebavne motnje, težko dihanje. Depresijo pogosto spremlja tesnoba, prizadeta oseba doživlja močan strah.
Po besedah Mateja Vatovca se depresija pri mladih pogosto pojavlja hkrati z drugimi duševnimi motnjami, kot so tesnoba, impulzivnost, zloraba alkohola ali drog, pa tudi s hudimi telesnimi boleznimi, kot sta sladkorna bolezen in rak. »Depresivne motnje pri mladostniku jemljemo zelo resno, saj neprepoznane in nezdravljene motnje lahko vodijo v neuspešnost pri šolskem in poklicnem delu, v zlorabo alkohola ali drog. Posebno pozorni moramo biti na razmišljanja o samomoru in poskuse samomora ter narediti vse, da depresivnega mladostnika usmerimo v zdravljenje,« še dodaja strokovnjak.
Sogovornik pojasnjuje, da se pri moških v zrelih letih pojavljajo simptomi, ki se kažejo kot utrujenost, razdražljivost, zmanjšana želja po spolnosti in manjša spolna dejavnost, bolečine v različnih delih telesa, znojenje in depresivnost. Matej Vatovec pravi, da ti simptomi v marsičem spominjajo na menopavzo pri ženskah, dejansko pa opozarjajo na razvoj depresije in zahtevajo takojšen posvet z zdravnikom.
Kot pravi psiholog, je depresija pri starejših moških pogosto spregledana motnja, čeprav jo lahko sprožijo podobni dogodki kot v mlajših letih: izguba svojcev ali prijateljev, izguba službe (čeprav v obliki upokojitve), osamljenost. »Starejši moški v resnici ne govorijo radi o občutkih žalosti, nemoči, izgubi veselja za prijetne stvari, ampak se raje pritožujejo zaradi telesnih tegob. Pogosto tudi razmišljajo o samomoru,« razloži Matej Vatovec.
Z izrazom andropavza označujemo klimakterij pri moških. Še do nedavnega je stroka močno dvomila o obstoju klimakterija pri moških. Različne težave, ki so pestile moške, so preprosto pripisali procesu staranja. Dejstvo je, da začne raven hormona testosterona z leti upadati pri vseh moških, zato se ne sramujte svojih težav, ampak o njih iskreno spregovorite in prosite za pomoč. Upad hormonov je pri moških počasnejši in bolj postopen kot pri ženskah, simptomi andropavze pa se lahko začnejo pojavljati že po 40., najpogosteje pa po 50. letu.
Glavni znaki andropavze so upad spolne moči, težave z erekcijo, bolečine v mišicah in sklepih, izpadanje las, zmanjševanje mišične mase in nalaganje maščobnih oblog, motnje spanja, izčrpanost, razdražljivost, brezvoljnost, depresija.
Upad moških hormonov se najbolj jasno izrazi v upadu spolne moči in lahko močno prizadene samopodobo moškega. Številni moški občutijo sram in svojih težav ne želijo deliti z drugimi, nemalokrat pa se jih lotijo reševati kar na lastno pest, kar seveda ni priporočljivo. Pomembno je, da obiščete svojega zdravnika in mu zaupate svoje težave. Po potrebi vas bo napotil k ustreznemu specialistu.
Pri znakih andropavze je mogoče veliko narediti tudi z ustrezno prehrano. Priporočljivo je, da moški uživajo veliko hrane, bogate s cinkom in z vitaminom B6, saj pomagata pri tvorbi testosterona. Na vašem jedilniku naj bo zato veliko polnovrednih žit, semen (še posebej priporočljiva sta bučno seme in sezam), puranje in piščančje meso, ribe in morski sadeži, leča, banane, avokado in čičerka.
Modo je moška spolna žleza, v kateri nastajajo semenčice in se tvori hormon testosteron. Po podatkih Onkološkega inštituta rak mod predstavlja 4,4 odstotka rakavih obolenj pri moških med 20. in 64. letom. Rak mod je sicer redka oblika raka, se pa najpogosteje pojavlja pri mladih moških med 20. in 35. letom starosti. Pomembno je, da se moški redno samopregledujejo, saj je zdravljenje zelo preprosto in uspešno, če tumor odkrijemo v zgodnjem stadiju.
Zdravniki priporočajo, da si moški moda pregledujejo vsaj enkrat mesečno, najbolje po kopanju ali tuširanju, ko je mošnja mehka. Če otipate zatrdlino v globini moda, je treba obiskati zdravnika, ki bo ocenil, ali gre za nevarno ali nenevarno tvorbo. Vse zatrdline, ki jih moški otipa v modih, niso nujno tudi nevarne. Lahko gre za vodeno kilo, cisto obmodka ali spermatokelo (gre za vodeno, nenevarno cisto obmodka, ki jo, če je moteča, kirurško odstranimo) ali za varikokelo (zastajanje venske krvi).
Vazektomija ali podvezovanje semenovodov je za številne moške še danes tabu. Gre sicer za zelo preprost poseg, ki se ga opravi v lokalni anesteziji. Kirurg podveže semenovode in tako semenčicam prepreči, da bi zapustila moda. Veliko moških je strah, da po posegu ne bodo več doživeli izliva, kar pa ne drži. Med orgazmom še vedno pride do izliva, razlika je le v tem, da sperma ne vsebuje več semenčic. Vazektomija nima nobenega vpliva na spolno poželenje.
Zapleti po posegu so zelo redki. Za vazektomijo se lahko odločijo vsi moški, ki ne želijo več imeti otrok – po zakonu se zanjo lahko odločijo vsi nad 35. letom starosti, le izjemoma lahko tudi že prej.
Moški, ki se odločijo za vazektomijo, se morajo zavedati, da gre za trajno sterilizacijo, zato strokovnjaki priporočajo, da pred posegom nekaj svojih semenčic shranijo v semenski banki. Če si moški premisli, je sicer mogoče opraviti rekonstruktivno operacijo, po kateri pa je možnost oploditve le približno 50-odstotna.
O plešavosti ali alopeciji govorimo takrat, kadar se pri človeku pojavi delna ali popolna izguba las. Na izpadanje las lahko vplivajo hormonsko neravnovesje, težave s ščitnico, stres, staranje, slab krvni obtok, pa tudi slabe prehranjevalne navade. Največji delež k plešavosti prispeva dednost. Moška plešavost ali androgena alopecija je zelo pogosta in se do 50. leta starosti pojavi pri približno vsakem drugem moškem. Lasje pri moških se najpogosteje redčijo na temenu ter na obeh straneh čela.
Če plešavost nastane zaradi genetskih dejavnikov, ni mogoče narediti skoraj ničesar. Plešavost, ki je nastala zaradi različnih hormonskih sprememb, telesnih bolezni in duševnih motenj, pa je mogoče uspešno omejiti in zdraviti.