Naše telo je sestavljeno iz več kot dvesto različnih tipov celic, ki gradijo tkiva in organe ter s tem zagotavljajo vse potrebne življenjske funkcije. Vendar pa tip celice, imenovan matična celica, igra še posebno pomembno vlogo, saj z njeno pomočjo naše telo nadomešča tristomilijonsko število celic, ki odmre vsako minuto. Iz matičnih celic se je v embrionalnem razvoju razvil naš celotni organizem, prav zato so te celice pogrešljive tudi med poškodbami in boleznimi. Zato se marsikdo sprašuje, ali se jih zaradi vseh teh lastnosti splača shranjevati. Odgovor na to in še marsikatero drugo vprašanje boste našli v intervjuju z  mag. Markom Cukjatijem, dr. med., spec. transf. med., vodjo centra za predelavo na Zavodu RS za transfuzijsko medicino Ljubljana.

Avtorica: Nika Arsovski

Kaj so matične celice?

To so redke neizoblikovane celice živih bitjih, ki se v največji in najbolj raznoliki koncentraciji nahajajo  v tkivih zarodka in ploda. Prav zaradi tega je plodova kri, ki jo je mogoče po porodu iztisniti iz popkovnice, eden izmed neprecenljivih virov matičnih celic: krvotvornih (KMC), mezenhimskih (MMC) in še nekaterih drugih. Poleg izredne zmožnosti dolgotrajnega deljenja in samoobnavljanja so le-te znane tudi po sposobnosti tvorjenja različnih usmerjenih potomk in s tem izoblikovanja v bolj usmerjene tkivne celice. Zaradi svoje plastičnosti pa po presaditvi v novo okolje pridobijo vse lastnosti novega okolja.

Kdaj pride do odvzema matičnih celic?

Popkovnica po porodu še nekaj minut utripa, nato pa jo porodničar preveže, prereže in ostanek popkovnice s posteljico vred zavrže. V tem zavrženem materialu lahko ostane tudi do 150 ml popkovnične krvi, ki vsebuje večjo koncentracijo krvotvornih matičnih celic (KMC) kot kri otroka ali odraslega. Zato lahko KMC iz popkovnice osamimo, zamrznemo in shranimo pri nizkih temperaturah v tekočem dušiku ali parah tekočega dušika za obdobje več let. Matične celice iz popkovnične krvi imajo v nasprotju z matičnimi celicami odrasle osebe precej boljši delitveni potencial, manjše število mutacij in daljše končne dele kromosomov, kar je njihova kakovostna prednost. Seveda pa je omejitev njihovo dokaj majhno skupno število.

Ali je mogoče zdraviti tudi dedne in genske bolezni?

Klinična uporaba matičnih celic v namene zdravljenja bolezni in poškodb je aktualna že desetletja. Presaditev KMC v zdravstvu že leta velja kot standardni način zdravljenja določenih krvnih bolezni ter različnih vrst raka. Z njimi zdravijo določene dedne in imunske bolezni, prirojene presnovne motnje, lahko pa jih uporabijo tudi za zdravljenje avtoimunskih bolezni. V zadnjih letih MC uporabljajo tudi za zdravljenje poškodovanih tkiv in organov (celično zdravljenje in tkivno inženirstvo). Uporaba matičnih celic daje spodbudne rezultate pri zdravljenju bolezni živčevja, srca in ožilja ter genskih bolezni. Iz matičnih celic pripravljajo različne zrele celice (npr. kožne, mišične, hrustančne), vedno uspešneje pa tudi zapletenejše strukture različnih tkiv. Za zdravljenje uporabljajo KMC darovalca (alogenske), pri določenih boleznih pa tudi KMC bolnika (avtologne). V zadnjih dveh desetletjih se vse bolj uveljavlja presaditev KMC iz popkovnične krvi, ki je od leta 2008 na voljo tudi v okviru javne banke na Zavodu RS za transfuzijsko medicino. (Opomba: javna banka je uspešno zapolnila svoje kapacitete oz. zbrala zadostno število popkovnične krvi, zato za zdaj novih vzorcev ne sprejema.)

Kje in kako lahko shranite svoje matične celice?

Popkovnično kri po odvzemu v porodnišnici shranjujejo v bankah popkovnične krvi. Banka PK je ustanova za celice in tkiva, ki zbira, obdeluje, shranjuje, dodeljuje in razdeljuje PK, namenjeno zdravljenju bolezni s presajanjem. Shranjeno popkovnično kri lahko uporabimo kot vir krvotvornih matičnih celic za sorodniško ali nesorodniško darovalsko (alogensko) presaditev, redkeje pa tudi za lastno (avtologno) presaditev. Popkovnično kri za alogenske namene shranjujejo v javnih bankah, za avtologne namene pa v zasebnih bankah. Leta 1993 so v transfuzijski ustanovi New York Blood Center ustanovili prvo javno banko za shranjevanje z namenom večje dostopnosti popkovnične krvi bolnikom. Že leto pred tem pa so v ZDA ustanovili prvo zasebno banko. Vzporedno z javnimi bankami PK so nastale tudi številne banke PK, v katerih shranjujejo novorojenčkovo PK za potencialno »lastno« uporabo v njegovem življenju ali za njegove ožje sorodnike, zato jih imenujejo tudi »družinske banke« PK. Novi sorojenec ima namreč 25 odstotkov možnosti, da bo imel enako sestavo antigenov HLA kot starejši bratec ali sestrica. Posebna privlačnost shranjevanja popkovnične krvi za avtologno uporabo v primerjavi z alogensko uporabo je v tem, da pri avtologni uporabi ne more priti do zavrnitve celic. Velikost zbirk v zasebnih bankah presega tisto v javnih in še narašča, po nekaterih predvidevanjih naj bi te banke shranile že vsaj dva-do trikrat več enot PK kot javne banke.

Kakšna je verjetnost, da bomo v prihodnosti za zdravljenje potrebovali matične celice?

Dejanske koristnosti shranjevanja popkovnične krvi kot vira lastnih matičnih celic še niso dokazali, saj je verjetnost, da bo otrok v otroštvu zbolel za maligno boleznijo in potreboval presaditev lastnih KMC, izjemno majhna (manj kot 0,04 odstotka, ali celo manj kot 0,02 odstotka), če upoštevamo le bolezni, ki jih zdravimo danes. Ob sedanjih načelih presajanja izključno za nekatere krvne bolezni (hematološke indikacije) je verjetnost, da bomo zboleli in potrebovali avtologni presadek KMC do starosti 20 let približno 0,02 odstotka, do starosti 40 let približno 0,05 odstotka in do starosti 70 let približno 0,23 odstotka. Upoštevati je potrebno, da bo ob sedanjem intenzivnem razvoju novih oblik regenerativnega zdravljenja uporabnost avtolognih MC v prihodnosti večja. Po drugi strani pa popkovnična kri ni edini vir matičnih celic, saj je le-te mogoče odvzeti tudi kasneje v življenju.

O prvem poskusu presaditve KMC iz popkovnične krvi so poročali že leta 1972, vendar pa so prvo uspešno presaditev opravili šele leta 1988 v Parizu. Kam gre razvoj zdravljenja z matičnimi celicami?

Z novimi tehnologijami odkrivajo možnosti pridobivanja lastnih celic z lastnostmi matičnih celic. Z do sedaj odkrito novo tehnologijo lahko v odrasle diferencirane celice prenesejo embrionalne gene, ki so značilni za embrionalne matične celice. Vendar pa so pri klinični uporabi teh celic za zdaj naleteli na isto oviro kot v primeru EMC, in sicer na nevarnost tvorbe teratomov oz. tumorjev. Vendar pa po svetu poteka ogromno kliničnih študij o novih oblikah zdravljenja z matičnimi celicami, do zdaj je bilo izvedenih ali pričetih 3687 uradno registriranih in potrjenih študij, od tega 2339 v ZDA in 822 v  Evropi. Klinične študije so izvedli na fantastičnem številu kar 1317 različnih bolezenskih diagnoz. To število priča o velikem pričakovanju strokovne javnosti do te vrste zdravljenja.

Popkovnična kri ima v primerjavi s kostnim mozgom ali periferno krvjo več prednosti. Predvsem je preprosto zbiranje, ki ne predstavlja tveganja za mater ali novorojenca. Pri zbiranju PK tudi ni nevarnosti za dajalca, saj nista potrebna boleča punkcija kostnega mozga ali odvzem venske krvi. Poleg tega je tveganje za prenos bolezni pri presaditvi celic iz PK majhno, enote PK pa so trajno zamrznjene in so na razpolago takoj, ko je potrebna presaditev krvotvornih matičnih celic.

Oktober 2015