Kolike pri odraslih

Kolike niso izključno otroška težava. Pri odraslih se pojavijo kot močne krčevite bolečine, ki lahko trajajo tudi več ur in močno vplivajo na kakovost življenja. Takšne kolike so lahko tudi znak resnejših zdravstvenih težav, ki zahtevajo pozornost in strokovno obravnavo.

O tem, kaj pomenijo biliarne ali žolčne kolike pri odraslih, kako jih prepoznamo in kdaj zahtevajo zdravniško obravnavo, smo govorili z mag. Dejanom Urlepom, dr. med., specialistom interne medicine.

Kaj so trebušne kolike pri odraslih?

»Trebušne kolike pri odraslih, so krčevite bolečine v trebuhu, ki nastanejo zaradi krčenja gladkih mišic v steni votlih organov v trebuhu, kot so črevesje, žolčnik, žolčevodi, sečna izvodila ali maternica. O krčeviti bolečini govorimo, kadar se pojavlja v valovih – postopno se stopnjuje, nato popusti in se spet okrepi,« pojasnjuje sogovornik in dodaja, da je bolečina lahko zelo močna, spremljajo jo lahko potenje, nemir, slabost in bruhanje. Poleg bolj znanih žolčnih in ledvičnih kolik ločimo še: »črevesne kolike, ki se pojavijo pri zapori črevesja (ileus), pri črevesnih okužbah, lahko so simptom sindroma razdražljivega črevesa. Uterina kolika ali kolika maternice pa se pojavlja ob menstruaciji ali po porodu.«

Kolike pri dojenčkih

Ko slišimo besedo kolike, večina najprej pomisli na dojenčka, ki neutolažljivo joka zaradi trebušnih krčev. To je pogost pojav, ki običajno ni nevaren. Prizadene vsaj enega od petih novorojenčkov in je vir skrbi ter negotovosti mladih staršev. Vzroki kolik pri dojenčkih še vedno niso povsem pojasnjeni. Med možnimi dejavniki, ki jih strokovnjaki pogosto omenjajo, so nepopolno razvit prebavni sistem, neravnovesje koristnih bakterij v črevesju, alergija na hrano, preveč ali premalo hrane, premalo podrigavanja, zgodnja oblika otroške migrene ali družinski stres.

Preberite tudi prispevek: Kolike – nočna mora staršev

Biliarna kolika

Biliarne ali žolčne kolike pri odraslih se kažejo kot občasne bolečine v zgornjem delu trebuha. Bolečina se običajno pojavi nekaj ur po obroku, običajno zvečer ali zgodaj ponoči. Bolečino povzroči krčenje žolčnika proti oviri, ki jo predstavljajo kamni v žolčniku ali v žolčevodih. Bolečina je lahko prehodna in ne zahteva zdravljenja v bolnišnici.

Če se žolčni kamen za dlje časa zatakne v žolčevodu, lahko pride do resnih zapletov, kot sta vnetje žolčnika (holecistitis) ali vnetje žolčevodov (holangitis). V takih primerih bolečina ni več občasna, ampak postane stalnain vse hujša. Močna topa bolečina se izpod desnega rebrnega loka širi tudi pod desno lopatico. Običajno traja vsaj pol ure, vrh doseže v eni uri, nato se postopoma zmanjša in v šestih urah izzveni. Bolečino spremljajo potenje, slabost in bruhanje. Če je kanal, ki povezuje žolčnik z žolčevodom, zaprt več ur, se žolčnik vname in postane dovzeten za okužbo z bakterijami iz črevesja. Takšna ovira lahko povzroči tudi nevarne zaplete, kot sta vnetje žolčevodov ali celo vnetje trebušne slinavke(pankreatitis). Pri ljudeh, ki imajo težave z žolčnimi kamni dlje časa, se lahko žolčnik postopoma spremeni – razvije se brazgotinjenje (fibroza) in žolčnik izgubi svojo normalno sposobnost krčenja.

Žolčni kamni so težava razvitega sveta

»Žolčni kamni prizadenejo od 10 do 20 % odraslih v razvitih državah, pogosteje ženske. Pogostost žolčnih kamnov s starostjo narašča,« pove strokovnjak in doda, da je večje tveganje tudi pri ljudeh, ki hitro hujšajo ali se dalj časa postijo. Redkeje se pojavijo pri otrocih, razen če imajo posebna krvna obolenja. Tveganje za nastanek žolčnih kamnov povečujejo tudi debelost, sladkorna bolezen, ciroza jeter, crohnova bolezen, nosečnost in nekatera zdravila, med drugim hormonska in kontracepcijska.

Večina ljudi z žolčnimi kamni nima težav, običajno so odkriti naključno, pri ultrazvoku trebuha ali rentgenskem slikanju trebuha iz drugih razlogov. V 10–15 letih se pri približno četrtini pojavijo simptomi biliarne kolike, pri približno 5 % pa lahko pride do zapletov.

Preberite tudi prispevek: Žolčnik in žolčni kamni

Kako poteka zdravljenje žolčnih kamnov in kdaj je potreben poseg?

»Bolniki, pri katerih so bili žolčni kamni v žolčniku odkriti naključno pri ultrazvoku trebuha in nimajo težav, ne potrebujejo zdravljenja, svetujemo le opazovanje. Pri bolnikih z žolčnimi kamni v žolčniku, ki so imeli biliarno koliko, svetujemo kirurško odstranitev žolčnika z laparoskopsko holecistektomijo. Pri laparoskopski holecistektomiji kirurgi žolčnik odstranijo skozi majhne zareze v koži. Prednost takšne operacije je manj bolečin po posegu in hitrejše okrevanje,« razloži zdravnik in nadaljuje, da so bolniki z vnetjem žolčnika sprejeti v bolnišnico, kjer prejmejo antibiotično terapijo in jim operativno odstranijo žolčnik.

Pojasnil je tudi, da bolniki, ki imajo žolčne kamne v žolčnih izvodilih in v žolčniku, potrebujejo pred kirurško odstranitvijo žolčnika endoskopski poseg. »Ta poseg se imenuje ERCP (endoskopska retrogradna holangiopankreatografija). Pri ERCP zdravnik z duodenoskopom (aparat podoben gastroskopu), ki ga uvede skozi usta, izvleče kamne iz žolčnih kanalov. Pri tem si pomaga s posebnimi pripomočki, ki jih uvede skozi poseben kanal duodenoskopa. Po odstranitvi kamnov iz žolčevoda je kasneje potrebna še odložena operativna odstranitev žolčnika.«

Kako zmanjšati tveganje za napad žolčnih kamnov?

Z nekaterimi prilagoditvami življenjskih navad lahko zmanjšamo tveganje za napad žolčnih kamnov. »Priporočljivo je vzdrževanje zdrave telesne teže in redna telesna dejavnost. Dieta, ki vsebuje malo rafiniranega sladkorja in nasičenih maščob,« opozarja Urlep. Pomemben je tudi zadosten vnos tekočine, pri čemer je koristno, da del tekočine zaužijemo tudi pred spanjem.

Ledvična kolika

Ledvična kolika pri odraslih je boleča izkušnja, ki bolnika običajno privede naravnost v urgentno ambulanto. Nekateri bolečino primerjajo z bolečino ob porodu in jo pogosto opisujejo kot izjemno močno bolečino v ledvenem delu, ki se lahko širi v spodnji del trebuha. Vzrok je sečni kamen, ki se premakne iz ledvice v sečevod. Ta ovira povzroči močne krče gladkih mišic v sečevodu, kar sproži značilne napade bolečine, ledvične kolike.

Bolečina se počasi stopnjuje, nato popusti in se vrača v ponavljajočih se napadih, ki trajajo približno pol ure. Če je kamen v desnem sečevodu, boli desno, če je v levem, pa levo. Kadar začne bolečina sevati od ledvenega področja navzdol proti splovilu, je to znak, da se je kamen premaknil proti sečevodu in mehurju. Bolniki z ledvično koliko ne morejo mirovati, saj jim noben položaj ne prinese olajšanja. Pojavijo se bledica, potenje, slabost, bruhanje, močna potreba po uriniranju in krvavo obarvanje urina (mikrohematurija). Vročina ob napadu nakazuje vnetje in zahteva takojšen obisk zdravnika.

Kdo je najbolj ogrožen?

Z ledvičnimi kamni se vsaj enkrat v življenju sreča do 10 % zahodnega sveta, na suhih in vročih območjih pa je tveganje za bolezen še večje. Prizadene vsaj dvakrat več moških kot žensk. Povprečna starost ob prvem napadu je med 20. in 45. letom starosti, pri polovici pa se bolezen ponovi v naslednjih desetih letih.

Osnovna naloga ledvic je filtriranje krvi in izločanje odpadnih snovi iz telesa v obliki urina. Sestava urina se skozi dan spreminja glede na prehrano, vnos tekočine in potenje. V vročem vremenu, ko telo izgublja veliko vode, ledvice izločijo manj urina, zato se v njem kopičijo sicer topljive snovi. Če koncentracija teh snovi naraste toliko, da preseže mejo topnosti, se začnejo tvoriti kristali. Zato so bolezni ledvičnih kamnov pogostejše v vročem podnebju in pri poklicih, kjer so ljudje izpostavljeni visokim temperaturam.

Najpogostejši vzroki za nastanek ledvičnih kamnov so tudi zoženje ali okužba sečil, težave z odtokom urina, motnje v presnovi sečne kisline ali cistina ter povečana aktivnost obščitnice. Tveganje povečujejo tudi prehranske navade (nizek vnos tekočin, nadomestki kalcija), določene bolezni (sladkorna bolezen, putika, crohnova bolezen, pogosta vnetja sečil, dedne presnovne motnje), nekatera zdravila, specifične spremembe v sestavi urina, pa tudi družinska nagnjenost.

Preberite tudi prispevek: Zakaj nastanejo ledvični kamni?

Kdaj lajšamo bolečino in kdaj je potreben poseg?

Večina ledvičnih kamnov, ki so manjši od 5 milimetrov, se izloči po naravni poti. V takih primerih zdravljenje temelji na lajšanju bolečin. Pri večjih kamnih pa je potreben poseg. Najpogosteje je to zunajtelesno ultrazvočno drobljenje kamnov, kjer bolnik majhne drobce izloči po naravni poti. Pri nekaterih bolnikih je potrebna operacija, predvsem če so kamni posledica anatomske nepravilnosti sečil. Nekateri kamni se zdravijo z zdravili, ki spreminjajo pH seča. Če so kamni posledica metabolnih motenj, pa je treba najprej ugotoviti vzrok. Hospitalizacija je potrebna pri neobvladljivi bolečini, hudi slabosti, nosečnosti, okužbi, ledvični odpovedi ali pri bolnikih z eno ledvico.

Pogosta vprašanja