Izraz preventiva je pravzaprav težko dojeti, saj se njegove korenine sidrajo že v obdobje pred otrokovim rojstvom ter nadgrajujejo z družinskimi, družbenimi ter mnogimi drugimi odnosi, ki vplivajo na človekovo psihično in fizično zdravje vse tja do konca njegovega življenja. Pozitiven odnos do življenja, zdrava družba, ustrezna prehrana, ustrezen odnos do sebe samega, izobraženost…so bili glavni poudarki v pogovoru z dr. Jožica Maučec Zakotnik. Tokrat nadaljujemo s predstavitvijo preventivnih programov.

Avtorica: Damijana Škrlj; Jožica Maučec Zakotnik, programska direktorica CINDI Slovenija in predstojnica Centra za krepitev zdravja in obvladovanje kroničnih bolezni na Inštitutu za varovanje zdravja RS ter vodja programa Svit

Preventivni programi za odrasle delujejo že več let. Katere bi izpostavili?

Teh programov je kar nekaj. Pri odraslih že 10 let poteka državni preventivni program na področju srčno-žilnih bolezni, kjer ima vsaka odrasla oseba možnost, da vsakih pet let opravi preventivni pregled vseh dejavnikov tveganja, tako vedenjskih kot bioloških: krvni tlak, krvni sladkor, holesterol, ki škodljivo vplivajo na njegovo zdravje. Na podlagi pregleda se izračuna ogroženost, da nekdo v naslednjih 10 letih zboli za srčno-žilno boleznijo. Družinski zdravnik je dolžan odraslo populacijo – moške od 35. leta, ženske pa od 45. leta dalje – na vsakih 5 let pregledati, medtem ko mora osebe z velikim tveganjem za srčno-žilne bolezni poslati v zdravstveno-vzgojne centre, ki so v 60 zdravstvenih domovih po Sloveniji.

V teh zdravstveno-vzgojnih centrih potekajo brezplačni programi za podporo pri spreminjanju življenjskega sloga na področju spremembe prehranskih navad, spodbujanja telesnih dejavnosti, zdravega hujšanja, opuščanja kajenja, zmanjševanja tveganega pitja alkohola. Programi so strukturirani in potekajo po metodologiji programa CINDI in jih izvaja posebej izobražen kader: diplomirane medicinske sestre, fizioterapevti, psihologi. Programe nameravamo še dopolniti s programi na področju zgodnjega odkrivanja duševnih motenj, depresije, stresa, demence, …

V preteklih desetih letih so družinski zdravniki preventivno pregledali več kot pol milijona ljudi, delavnic v zdravstveno-vzgojnih centrih pa se je udeležilo več kot 200.000 ljudi.

To je imelo vpliv na njihovo zdravje. Zato na leto umre zaradi srčno-žilnih bolezni 600 ljudi manj. Vsaj 60 % tega učinka lahko pripišemo preventivi. Take številke najbolj zgovorno govorijo, da je vredno izvajati preventivne programe in da se splača spreminjati življenjski slog in opuščati tvegana vedenja.

Vsi preventivni programi v Sloveniji so brezplačni in kakovostni, zato bi se jih ljudje, katerim so namenjeni, morali udeleževati v še večji meri. Tako bi preprečevali, da za kroničnimi boleznimi ne zbolimo, če pa že zbolimo, kronično bolezen lažje in učinkoviteje obvladujemo. V programu CINDI redno skrbimo za izobraževanje strokovnega osebja po terenu ter preverjamo kakovost njihovega dela. Zares je koristno, če ljudje, ki nezdravo živijo, vsaj malo spremenijo življenjski slog. To  pomembno vpliva na izboljšanje zdravja celotne populacije. To pa je naš cilj delovanja. Ljudje se še ne zavedajo dovolj koristi spremenjenega življenjskega sloga, dokler ga ne spremenijo. Kadilec se slepi s tem, da uživa v kajenju, medtem ko govori njegovo oteženo dihanje in kašelj drugo zgodbo. Koristi spremenjenega načina življenja se običajno zavemo šele takrat, ko se škodljivi razvadi odrečemo in zaživimo kakovostno in polno življenje, ki nam ga zdrav način življenja omogoča.

Kako pa je s presejalnimi programi?

Imamo tri zelo pomembne presejalne programe, in sicer: program DORA – presejalni program za zgodnje odkrivanje raka dojk, ki je namenjen ženskam med 50. in 69. letom; program SVIT – presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in zgodnjih oblik raka debelega črevesa in danke, ki je namenjen moškim in ženskam med 50. in 69. letom; in program ZORA – presejalni program za zgodnje odkrivanje rakavih sprememb na materničnem vratu pri ženskah med 25. in 64. letom.

Če bi se ljudje udeleževali teh programov, bi imeli veliko možnost, da za rakom ne zbolijo oziroma bi se pri tistih, ki zbolijo, rak odkrival v zgodnji fazi razvoja. S tem bi bilo zdravljenje veliko manj agresivno, možnost preživetja in kakovost življenja pa veliko večja. Umrljivost za rakom dojke in debelega črevesa in danke lahko zmanjšamo s presejalnimi programi za več kot 30 %. Program ZORA se v Sloveniji izvaja že 10 let in je že obrodil sadove.

Presejalni program SVIT se je lepo prijel …

Ta program poteka v Sloveniji že dve leti, namenjen pa je zdravi populaciji, moškim in ženskam med 50. in 69. letom, ko prične rak debelega črevesa in danke strmo naraščati. Rak debelega črevesa in danke je namreč zahrbtni morilec. Zaradi počasne rasti in pozne simptomatike se ga v več kot 80 % odkrije šele, ko je že razširjen na bezgavke in druge organe. Običajno so hujšanje, motnje v prebavi, bolečine v trebuhu in drugi znaki ter simptomi že pokazatelji zelo razvitega raka. Zaradi teh lastnosti in poznega odkrivanja je umrljivost za to obliko raka še vedno visoka, saj letno umre zaradi tega raka okrog 750 ljudi. S programom SVIT se je zgodnje odkrivanje raka in predrakavih sprememb izredno izboljšalo.

V tem času smo odkrili več kot 5.000 predrakavih sprememb, iz katerih izhaja velika verjetnost, da bi se rak razvil in okrog 750 primerov raka, od tega je bilo kar 70 % rakov odkritih v zgodnji fazi (brez tega programa se jih odkrije le 12–14 % v zgodnji fazi bolezni). Ljudi v programu Svit testiramo na prikrito krvavitev v blatu, ki je s prostim očesom še ne vidimo. Velika korist tega programa je torej zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka pri ljudeh, ki so sicer zdravi oziroma mislijo, da so zdravi, predvsem pa učinkovitejše zdravljenje. S tem pa seveda vplivamo na zmanjšano umrljivost za tem rakom. Če se dovolj ljudi vključi v ta program (70 %) lahko ohranimo  200 življenj na leto in zmanjšamo obolevnost za 300 novih primerov tega raka na leto.

Sodelovanje v programu je brezplačno in preprosto, saj se morajo le odzvati vabilu v program SVIT ter z izpolnitvijo obrazca potrditi udeležbo v njem.

Na podlagi pisnega pristanka prejmejo v enem tednu dva testerja, s katerima vzamejo dva vzorca blata v dveh zaporednih odvajanjih ter ju pošljejo v Center SVIT, od koder že v enem tednu prejmejo odgovor, ali je v njihovem blatu prikrita krvavitev ali ne. V primeru negativnega izvida je oseba ponovno povabljena v Svit po dveh letih, ko se postopek testiranja na prikrito krvavitev v blatu ponovi. To se ponavlja od 50. do 69. leta starosti.

Ko pa je izvid pozitiven, pa se osebo naroči na kolonoskopijo, preiskavo, s katero se opravi natančen, a neagresiven pregled črevesja, s čimer se poskuša ugotoviti vzrok prikrite krvavitve. V 30–35 % se vzroka krvavitve ne najde, v 30 % kolonoskopij se odkrije predrakave spremembe (veliki polipi), ki jih med kolonoskopijo odstranijo. Odstrani se tudi manjše polipe. Približno pri 5 % kolonoskopiranih  se odkrije rak, ki pa je v 70 % še v zgodnji fazi razvoja.

Ključno je, da ljudje spoznajo veliko priložnost v tem programu,

saj so vsi postopki v Svitu za prebivalce Slovenije, ki imajo urejeno osnovno zdravstveno zavarovanje, popolnoma brezplačni. Zadovoljni smo, da se vabilu odzove vse več ljudi in če se je v uvodnem letu 2009 nanj odzvalo le 36 % ljudi, jih je danes že 67 %. Pri tem  igrajo pomembno spodbujevalno vlogo osebe, ki so imele priložnost in modrost, da so se v program odzvale, ter srečo, da smo pri njih odkrili zgodnjega raka.

V aprilu 2011 smo pričeli z izvajanjem drugega presejalnega kroga, ki bo trajal do konca leta 2012. To pomeni, da v program ponovno vabimo osebe, ki so bile v prvem testiranju negativne in seveda vse, ki se prvič niso odzvale, ter vse, ki so letos stari 50 let. Letos vabimo osebe, rojene na liho letnico rojstva, naslednje leto pa bodo vabljeni tisti, ki so rojeni na sode letnice rojstva. Vsaki dve leti tako povabimo več kot pol milijona ljudi, starih od 50 do 69 let. In to se ponavlja vsaki dve leti.

Kaj menite o domači hrani ter o pomenu skupne priprave hrane, saj je bilo ognjišče tisto, ki je povezovalo?

Mislim, da je pripravljanje hrane doma izrednega pomena, saj hrana ne predstavlja zgolj energije, temveč ima velike socialne komponente ne samo v družini, temveč tudi v širši družbi, kjer omogoča, da se ljudje družijo, se veselijo, si ob hranjenju kaj povedo. Vsaka družina bi morala imeti vsaj en skupen obrok ter poskrbeti za zajtrk, saj polovica ljudi (otrok in odraslih) v Sloveniji ne zajtrkuje. Morda bi bil prav zajtrk tisti obrok, ki bi združeval družino. Priprava hrane doma ima večfunkcijski pomen. Omogoča, da se družina druži vsaj pri obroku, otroci se naučijo, da se hrano lahko pripravi tudi doma, naučijo se tudi, kako se hrano pripravi ter kaj pomeni zdrava prehrana, doma pripravljena hrana omogoča večji nadzor nad zaužito vsebino, saj jemo tisto, kar pripravimo sami, in hkrati vemo, kako je bila pripravljena.

Obroki zunaj doma niso vedno kakovostni, smo pa veseli, da se prehrana otrok v vrtcih in šolah v skladu s smernicami zdravega prehranjevanja izboljšuje. Odrasli se od otrok prehranjujejo bistveno slabše, saj marsikdo uživa le en obrok dnevno, kajti organizirane prehrane v podjetjih marsikje ni več, ljudje pa hrane s sabo ne nosijo, pa čeprav bi bilo to smiselno.

Kakšno vlogo ima novodobno iskanje pozitivne energije v boju proti bolezni družbe in posameznika?

V naši družbi se negativna energija preveč širi in če izhajamo iz dejstva, da družbo sestavljamo posamezniki, smo torej problem mi sami. To neznansko jamranje, objokovanje preteklosti in velika pričakovanja od prihodnosti ter življenje mimo današnjega dne je pretežni vzrok naše nesreče. Negativizem je treba spremeniti z iskanjem pozitivnega v življenju, zavedanja vsakega dneva, vsakega jutra, ko se relativno zdravi zbudimo, ko nismo lačni, ko se nam dogaja nekaj lepega, kar se morda dvema tretjinama v svetu ne dogaja.

Preprosto bi se torej lahko vsako jutro zbudili pozitivno nastrojeni z radostjo in s hvaležnostjo ter se za vse, kar imamo, zahvalili Bogu, vesolju, ali čemurkoli in se veselili, da smo tu. Ko si rečeš, da bo dan lep, je dan tudi običajno lep. Tak začetek dneva gotovo prispeva k bolj pozitivnemu dnevu ter lepšemu in prijaznejšemu odnosu do soljudi. Ko si rečeš, da boš danes naredil nekaj dobrega, se ta pozitivna energija prenese tudi na druge in vsi smo srečnejši in zadovoljnejši. Pozitivno vrača pozitivno, negativno pa negativno. Življenje in življenjski slog si ustvarimo v veliki meri sami, vedno pa je le današnji dan tisti, ki ga imamo. Vprašanje, če bo jutrišnji sploh prišel, medtem ko včerajšnjega že davno ni več. Pomembno je, da se zamislimo nad svojim življenjem in nad trenutkom, ki ga imamo. Najlepše si pač lahko pričaramo le sami.

Vaša sklepna misel?

Pozivam k temu, da bi se morali ljudje bolj posvetiti sebi in svojemu dobremu duševnemu in telesnemu počutju. To lastno telesno, duševno, socialno počutje je zelo pomembno pri vsakem posamezniku, kajti iz te svoje pozitivnosti pozitivno deluje tudi navzven, na partnerja, na otroke, na bližnjo in daljno okolico. Pozitivno spreminjanje posameznika vpliva na spodbujanje pozitivnih sprememb v družbi. Preventiva izhaja iz nas samih, zato se je treba klevetanju in kritiziranju na daleč izogniti in se potruditi za pozitivne spremembe!