Iščite po prispevkih
Nina Zupanič, mag. mol. bio., z Inštituta za nutricistiko na kratko pojasni vse dejavnike, ki jih je treba vzeti v obzir.
Mnoge bralke in bralci bi v sekundi lahko nanizali kar nekaj načinov, kako se zrediti. V enem popoldnevu izpraznjena velika vrečka čipsa, za njo paše nekaj čokolade, kakšen krof, zraven pa liter in pol sladke pijače. Kilogrami hitro naraščajo, vendar je težava v tem, da tovrstni vnosi zelo škodujejo. Nina Zupanič opozarja, da ni pomembno samo, koliko hrane vnašamo, ampak tudi kakšno.
»Pomembno je, da tudi ko se poskušamo zrediti, še zmeraj posegamo po zdravih živilih. Napačno je namreč mišljenje, da lahko, če smo suhi, pojemo karkoli, brez negativnih posledic na zdravje.
Poskusimo pojesti več zdravih obrokov na dan, vmes pa za dodatne kalorije pojejmo še kak zdrav kaloričen prigrizek, kot so na primer oreščki. Obroki naj bodo še zmeraj sestavljeni iz veliko zelenjave in sadja, polnozrnatih žit in stročnic, za višjo energijsko vrednost pa jim dodajmo nekoliko več zdravih maščob, npr. v obliki oljčnega olja, avokada, oreškov itd.«
Izogibati se velja škodljivim sladkim pijačam, vsekakor pa moramo zaužiti zadostno količino tekočine. Prav tako je pomembno gibanje. Če razmišljamo o tem, da bi morali pridobiti kilograme, nas prešine tudi misel o varčevanju z energijo na način, da bi se manj gibali.
»Gibanje je nujno pomembno za zdravje, ne glede na to, koliko kilogramov imamo. Tudi ljudem s prenizko težo se svetuje gibanje, saj ima to številne pozitivne učinke na zdravje, hkrati pa zvišuje tek, a kljub vsemu naj ne bo pretirano. Paziti je treba predvsem, da nadomestimo med vadbo dodatno porabljene kalorije,« odgovarja Nina Zupanič, mag. mol. bio., z Inštituta za nutricistiko.
»Prenizka teža je najpogosteje posledica prenizkega energijskega vnosa glede na količino porabljene energije, razlog pa lahko tiči tudi v genetiki presnove, stranskih učinkih zdravil (zmanjšanje apetita), stresu itd. Če kljub zadostnemu energijskemu vnosu še zmeraj hujšamo, je treba izključiti prisotnost morebitnih bolezenskih stanj.«
Pogosto se ukvarjamo s prekomerno telesno težo, zato pri nenadni izgubi kilogramov najprej pomislimo na različne bolezni. Še včeraj popolnoma zdrav človek lahko denimo dobi notranje zajedavce, ki lahko kaj hitro znižajo telesno težo. Ali pa pride do duševnih težav, med njimi depresija, ki lahko med drugim vplivajo tudi na nenadno znižanje telesne mase.
»Vsake oči imajo svojega malarja«, zato je lahko isti posameznik za nekoga videti popolnoma normalne postave ali pa ga označi v eno od obeh skrajnosti, da je presuh ali pa celo predebel. Tudi na tem področju tako veljajo neki normativi, po katerih posameznik sodi v določeno skupino.
»Za določanje okvirja normalne telesne teže uporabljamo tako imenovani indeks telesne mase, ki je definiran kot telesna masa v kilogramih, deljena s kvadratom telesne višine v metrih.
70 kilogramov težak in 180 centimetrov visok človek ima tako indeks telesne mase 21,6.
ITM ne velja predvsem za športnike in ostale posameznike z velikim deležem mišične mase, pri katerih je indeks telesne mase visok kljub nizkemu deležu maščob.
Sicer zgoraj izpostavljeni izračun optimalne telesne mase poznamo že približno dvesto let. Že leta 1830, ko je matematik, astronom in sociolog Lambert Adolphe Jacques Quetelet predstavil ITM, je veljalo, da je optimalen ITM za večino ljudi med 19 in 25.
Včasih lahko razliko pripišemo drugačni konstituciji telesa. Tako velja, da ob izračunu ITM naredimo še meritve obsega pasu. Obseg pasu oziroma količina maščobnega tkiva na tem območju je namreč prav tako pokazatelj zdravja.
Visceralna maščoba, kot imenujemo maščobo, ki se nabira okrog trebušnih organov, je lahko povezana s povišanim tveganjem za razvoj sladkorne bolezni tipa 2, povišanim krvnim tlakom, povišanim holesterolom in koronarno srčno boleznijo. Ljudje smo sicer različnih konstitucij. Kadar se večina maščobe nahaja pod pasom – oblika hruške, to nima kakega posebnega vpliva na vaše zdravje. Kadar pa se telesna maščoba nabira predvsem v predelu nad pasom – oblika jabolka, je to večji zdravstveni problem.
Do 80 centimetrov za ženske, med 80 in 88 cm je večje tveganje, nad 88 centimetrov so zelo ogrožene za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni.
Pri moških pa je optimalno do 94 centimetrov, večje tveganje med 94 in 102 cm, nad 102 cm so zelo ogroženi.
V Sloveniji je bilo po zadnjih podatkih nacionalne raziskave z naslovom Z zdravjem povezan vedenjski slog približno 42 % normalno hranjenih, 39 % čezmerno hranjenih in približno 17 % debelih odraslih anketirancev (25–64 let).
Razlike so se sicer pokazale tako v spolu kot tudi glede starosti in izobrazbe. Višji delež pojava čezmerne hranjenosti in debelosti je bilo opaziti pri moških, pri nižje izobraženih ter med starejšimi. Delež ljudi, ki se borijo s prenizko telesno težo potemtakem vendarle ni tako visok.
»Pri nas je delež ljudi s prenizko telesno maso majhen, saj živimo v svetu, kjer je pomanjkanje hrane prej izjema kot pravilo. Težava je tudi v tem, da so police trgovin polne visokoprocesiranih živil, ki so energijsko bogata, hkrati pa zaradi visokih vsebnosti soli, olja in maščob izjemno okusna, zato se jim težko upremo in jih pojemo več, kot bi sicer pojedli kakšnega bolj zdravega živila. Zato je delež ljudi s prekomerno telesno maso v zahodnem svetu veliko bolj pereč problem,« pritrjuje Nina Zupanič.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je težava tudi, da v Sloveniji opažamo prekomeren vnos maščob, nezadostno uživanje sadja in predvsem zelenjave ter vse večji problem čezmerne hranjenosti in debelosti tako pri odrasli populaciji kot pri otrocih. Debelost pa prinaša velika zdravstvena tveganja in bistveno zmanjšuje kakovost življenja, pri otrocih lahko vpliva tudi na učno uspešnost in gibalno učinkovitost.
Zlata sredina je tista, ki se je velja držati tudi, ko se pogovarjamo o telesni masi, torej, da ni odstopanj niti navzgor niti navzdol. To najbolje naredimo tako, da vzpostavimo redno, zdravo prehranjevanje.
»Ena izmed najpomembnejših stvari so stabilni obroki – to pomeni, da imamo obroke časovno in količinsko razporejene bolj ali manj enako vsak dan. Če smo nagnjeni k prekomerni telesni teži, je pomembno, da jemo počasi in vsak obrok zaključimo ob prvih signalih sitosti, ki nam jih sporoča telo. Če imamo po drugi strani težave s prenizko telesno maso, poskusimo nekaj pomalicati vsakič, ko smo lačni. Pomembno je tudi, da so obroki vsaj večinoma zdravi, saj normalna telesna teža ne bo dovolj, da bi uspešno zmanjšali možnost za srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen in druge pogoste tegobe današnjega časa. V nobenem primeru pa ne pozabimo na redno gibanje,« še zaključuje Nina Zupanič.
A Prenizka teža je najpogosteje posledica prenizkega energijskega vnosa glede na količino porabljene energije.
B Posameznik z indeksom telesne mase do 18,5 ima prenizko telesno maso.
C Tudi ljudem s prenizko težo se svetuje gibanje.