Prispevek obravnava različne vrste cist, njihove vzroke, simptome in načine zdravljenja. Pojasnjuje, kje se ciste lahko pojavijo, kako jih prepoznamo ter kakšne so možnosti za njihovo zdravljenje in preventivo.

Ta članek je pripravljen s pomočjo strokovnih nasvetov prim. Simone Repar Bornšek, dr. med., družinske zdravnice v ZD Ljubljana. Informacije so zgolj splošne narave in ne nadomeščajo osebnega zdravniškega posvetovanja. V primeru težav ali vprašanj, povezanih s cistami, se posvetujte s svojim zdravnikom za natančno diagnozo in ustrezno zdravljenje.

Kaj so ciste?

Ciste so s tekočino napolnjene tvorbe, različnih vrst, oblik, dimenzij in delov telesa, kjer se pojavijo. Večina je benignih in ne povzroča težav, če zrastejo v velike dimenzije, pa lahko povzročajo težave, saj lahko pritiskajo na sosednja tkiva in organe ali pa se okužijo. Pri zapletih je morda potrebno tudi zdravljenje.

Ciste so lahko posledica genetike, vnetja, okužbe ali drugih zdravstvenih stanj. Poglejmo si malce podrobneje, kakšne ciste poznamo, kako jih zaznati, če niso na vidnem mestu in kako ukrepati ob njihovem pojavu.

Kako pogosto se pojavljajo ciste?

Naša sogovornica, Simona Repar Bornšek, dr. med., družinska zdravnica v ZD Ljubljana, pravi, da »so ciste najpogosteje naključne najdbe na ultrazvočnem izvidu pri pregledu ledvic, jeter in jajčnikov. Bolniki pridejo zaradi zaskrbljenosti, običajno pa niso potrebni nobeni dodatni ukrepi.«

Velikost in opaznost cist

Po velikosti lahko nihajo od mikroskopsko majhnih do zelo velikih. »Vidne so le tiste, ki nastanejo na koži ali sluznicah ali so dovolj velike, da jih lahko opazimo tudi na površini telesa,« pojasnjuje sogovornica.

Obstajajo različne vrste cist, pojavljajo se na različnih delih telesa in povzročajo različne težave ter zahtevajo različne obravnave. Običajno so benigne, kar pomeni, da niso rakave in tako ne predstavljajo resne grožnje za zdravje.

Benigne in maligne ciste

»Večina cist je benignih, včasih spontano, kot so nastale, tudi izginejo. Maligne ciste lahko nastanejo na notranjih organih, to so cistični tumorji, ki na ultrazvočni preiskavi dajejo drugačne odboje, saj niso izpolnjene le z navadno tekočino, so ali prekrvavljene ali septirane in napolnjene z vsebino. Večino cist tako odkrijemo naključno, ob rentgenskih, ultrazvočnih ali magnetnoresonančnih preiskavah. Radiolog na preiskavi postavi sum na maligno cistično tvorbo, ki jo je pred dokončno potrditvijo običajno treba punktirati in opraviti dodatne preiskave, da se sum lahko potrdi ali ovrže. Bolniku običajno že na ultrazvočni preiskavi radiolog pove, za kakšno cisto gre in ali je potrebno kakšno nadaljnje spremljanje, kar zapiše tudi v izvidu. Kadar koli je postavljen vsaj manjši sum, da ne gre za enostavno, nenevarno spremembo, se čez nekaj mesecev opravi kontrolna preiskava, ki pokaže dinamiko – ali gre npr. za rast ali drugačno spremembo ciste,« pojasnjuje Repar Bornškova.

Simptomi cist

Simptomi se razlikujejo glede na vrsto ciste, pogosto pa jih sploh ni. Lahko naštejemo nekaj simptomov, ki nakazujejo na cisto na vidnem mestu, denimo na koži. Med te sodijo bulica pod kožo, tekočina v tej bulici, boleče mesto, rdečica ali bledica na tem mestu …

Mnoge notranje ciste pa ne povzročajo nikakršnih simptomov, denimo tiste v ledvicah ali jetrih, tako da jih niti ne opazimo, dokler se ne naročimo na kakšno diagnostiko (MR, CT, ultrazvok ipd.). Praviloma ciste niso boleče, razen v primerih ko počijo, se okužijo ali vnamejo. Le prsne ciste so tiste, ki lahko povzročajo bolečine. Če se cista pojavi v možganih, lahko občutimo glavobol.

Preventiva

Sogovornica o morebitni preventivi pravi takole: »Cistične tvorbe običajno ne povzročajo simptomov, večina je odkritih naključno, ob diagnostičnih preiskavah zaradi raznih simptomov, ki jih povzročajo druge bolezni. Samopregledovanje je potrebno za zgodnje odkrivanje sprememb na dojkah, koži in modih. Posebna priporočila za ciste ne obstajajo, razen spremljanja ob že znanih spremembah. Pri cistah preventive ni.«

Vrste cist

Ciste se lahko pojavljajo na različnih delih v našem telesu, zato obstaja veliko različnih vrst cist. Nekako med glavne štiri vrste cist sodijo:

• Kožne ciste: Pogosto se pojavijo na lasišču, obrazu, vratu, hrbtu ali prsih. Kažejo se kot majhne, okrogle zatrdline pod kožo.

• Ciste v jajčnikih: Vrečke, napolnjene s tekočino, ki se razvijejo na jajčnikih ali znotraj njih. Včasih lahko povzročijo bolečino ali nelagodje in lahko vplivajo na ženski menstrualni ciklus ter plodnost. Preberite tudi o sindromu policističnih jajčnikov in o Endometriozi

• Ledvične ciste: Običajno benigne vrečke, napolnjene s tekočino, ki se lahko razvijejo na površini ali znotraj ledvic. V večini primerov so neškodljive in jih ni treba zdraviti, razen če povzročajo simptome ali se povečajo.

• Ciste na prsih: Pogoste pri ženskah in lahko povzročijo grudice ali nelagodje v prsih. Običajno so napolnjene s tekočino in se pogosto pojavijo zaradi hormonskih sprememb.

Manj pogoste pojavne vrste cist in njihovi simptomi

• Epidermoidne ciste: Te kožne ciste se pogosto razvijejo zaradi zamašitve lasnih mešičkov ali lojnic. So mehke, neboleče in polne keratina.

• Sebacealne ciste: Podobne epidermoidnim cistam, te se razvijejo v žlezah lojnicah in so napolnjene z oljnato snovjo. Pogosto se pojavijo na lasišču, obrazu, vratu in zgornjem delu telesa.

• Ganglionske ciste: Te ciste se pojavijo na sklepih ali kitah, običajno na zapestju ali roki. So benigne, vendar lahko povzročajo nelagodje ali omejeno gibljivost.

• Bakerjeva cista: To je benigna cista, ki se razvije v zadnjem delu kolena in je napolnjena s sinovialno tekočino. Pogosto se pojavi zaradi vnetja ali poškodbe kolena.

• Dermoidne ciste: Benigne ciste, ki vsebujejo različne vrste tkiv, kot so lasje, koža ali zobje. Pojavijo se lahko na različnih mestih v telesu, najpogosteje pa na jajčnikih.

• Bertolonijeva cista: Benigna cista, ki se pojavi na Bertolonijevih žlezah v predelu nožnice. Če se ne okuži, je neboleča in ne zahteva zdravljenja.

• Arahnoidne ciste: Benigne ciste, ki se razvijejo v možganih ali hrbtenjači, med arahnoidno membrano in možgani ali hrbtenjačo. Večina je asimptomatskih.

• Pankreatične ciste: Benigne ciste v trebušni slinavki, ki običajno ne povzročajo simptomov in so pogosto odkrite po naključju.

• Ciste na dlesni: Benigne ciste, ki se razvijejo na dlesni zaradi okužb ali vnetij zob.

• Ciste na modih: Benigne ciste, ki se razvijejo na epididimisu, kjer se shranjujejo spermiji. Običajno so neboleče in ne zahtevajo zdravljenja.

Vzroki za nastanek cist

Ciste se lahko razvijejo iz različnih razlogov, tudi odvisno od njihove vrste in lokacije v telesu. Pojavijo se lahko zaradi okužb, zamašenih žlez, tumorjev, genskih predispozicij, napake v organu razvijajočega zarodka, okvarjenih celic, kroničnih vnetij, zastajanja vode v telesu, parazitov ali poškodbe, zaradi katere poči žila.

Poglejmo si še podrobneje možne vzroke:

• Zamašitev žlez ali kanalov: Ko so žleze ali kanali v telesu (lojnice, žleze znojnice ali žolčevodi) zamašeni, se lahko tekočina, sebum ali druge snovi nabirajo in tvorijo cisto. To je pogost vzrok za kožne ciste in ciste na mlečnih žlezah.

• Okužbe: Okužba lahko povzroči vnetje tkiva, kar lahko privede do nastanka ciste. To se pogosto zgodi pri abscesih, kjer se nabira gnoj zaradi okužbe.

• Poškodbe: Poškodbe ali travme tkiva lahko sprožijo tvorbo cist. Ko se telo odzove na poškodbo, lahko nastane cista kot zaščitni mehanizem za izolacijo poškodovanega ali okuženega območja.

• Genetski dejavniki: Nekatere ciste se razvijejo zaradi genetskih motenj. Policistična bolezen ledvic je denimo dedna motnja, pri kateri se v ledvicah oblikujejo številne ciste.

• Hormonska neravnovesja: Hormonske spremembe lahko vplivajo na razvoj cist, zlasti v jajčnikih, ki se pogosto pojavijo zaradi nihanja hormonov med menstrualnim ciklusom.

• Razvojne nepravilnosti: Med razvojem zarodka se lahko pojavijo nepravilnosti, ki vodijo do nastanka cist. To se lahko zgodi pri cistah, ki se razvijejo v organih, kot so ledvice, jetra ali jajčniki.

• Kronična vnetja: Dolgotrajna vnetja v telesu lahko privedejo do nastanka cist. Kronični vnetni procesi v jajčnikih lahko denimo vodijo do nastanka jajčnikovih cist.

• Degenerativni procesi: V nekaterih primerih se ciste razvijejo zaradi degenerativnih procesov v tkivih ali organih, kjer se zdravo tkivo spremeni v cistično strukturo.

• Tumorji: Nekateri benigni tumorji lahko postanejo cistični.

Zdravljenje cist

»Zdravljenje benignih cist je potrebno, kadar cista s svojo velikostjo ali lokalizacijo pritiska na druge strukture, povzroča bolečine, utesnitve ali druge znake ter če pride do vnetja. Eno od pogostih stanj je na primer ganglion, ki se velikokrat naredi na zapestju in povzroča bolečine. Gre za cistično zadebelitev kitne ovojnice, ki jo lahko tudi punktiramo in s tem zmanjšamo, a pogosto je učinkovita le kirurška odstranitev,« nam je pojasnila Repar Bornškova.

Viri:

https://medlineplus.gov/ency/article/003240.htm

https://www.cancer.gov/publications/dictionaries/cancer-terms/def/cyst

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK560541