Poškodbe in odrgnine niso le v domeni poletnih mesecev, nesreča se nam prav hitro lahko pripeti tudi pozimi. Ker je prva oskrba lahko ključnega pomena, je prav, da se zavedamo, kako pravilno oskrbeti rano. Pri čiščenju ran se izogibajmo ’tradicionalnemu’ razkuževanju z alkoholom, ki lahko le podaljša sam proces celjenja, poškodovani predel pa je treba ustrezno zaščititi. Pozanimali smo se, katere pripomočke je dobrodošlo dodati domači lekarni in kakšni so učinki doma pripravljenih zdravilnih pripravkov.

Avtorica: Nika Arsovski

Površinske rane brez težav oskrbimo kar sami

Po strokovni definiciji je sama rana prekinjena kontinuiteta tkiva, torej prekinitev celovitosti kože. Koža je naš največji organ in predstavlja kar 15 % človekove teže. Varuje nas pred vdorom tujkov, sodeluje pri uravnavanju telesne temperature in uravnava telesne tekočine. Prav zaradi pomembne vloge pri delovanju našega telesa smo ljudje že od samih začetkov pozorni na njeno stanje, tujke, ki nastanejo na koži, in poškodbe samega tkiva.

V zgodovini lahko zasledimo, da so se s celjenjem ran ukvarjali prav temu namenjeni ranocelniki, ki sicer veljajo za predhodnike današnjega kirurga. Danes lahko površinske rane brez težav oskrbimo sami, potrebujemo le nekaj osnovnega znanja in preprostih pripomočkov. Sposobnost vsake rane je sicer ta, da se s pomočjo celičnih procesov zaceli kar sama. V primeru oslabljene sposobnosti celjenja je potrebna dodatna pomoč.

»Rano čistimo tako, da jo spiramo pet do deset minut pod tekočo vodo. S tem odstranimo umazanijo in bakterije. Po potrebi z gazo ali čisto bombažno krpo, namočeno v vodi, očistimo kožo v okolici. Poškodovani predel potem dobro osušimo s sterilno gazo ali čisto krpo in ga pokrijemo s primerno oblogo za rane, ki ga ščiti pred dodatnimi poškodbami in pred okužbo,« svetuje Hubert Terseglav, dipl. zn., koordinator za oskrbo ran v Splošni bolnišnici Jesenice.

Uporaba klasične gaze pa lahko povzroči kar nekaj preglavic. Gaza se namreč hitro izsuši ter se ob tem vse prepogosto sprime s samo rano. Poleg tega gaza prepušča izločke in bakterije iz rane, težave pa se pojavijo tudi ob menjavi stare gaze, saj lahko ob tem odtrgamo novonastalo tkivo. To se lahko vraste med nitke gaze, s čimer se oteži samo celjenje. Vse več ljudi se tako odloča za nekoliko bolj sodobne obloge, ki zagotavljajo optimalne možnosti za zdravljenje rane. Zaradi svoje površine se ne sprimejo z rano, poleg tega pa omogočajo menjavo na daljši časovni rok, zaradi česar ne motijo samega celjenja.

Izogibajte se razkuževanju z alkoholom

Pozorni moramo biti tudi pri uporabi izdelkov za razkuževanje. Po tradicionalni metodi se številni čiščenja rane lotijo z alkoholom, kar pa je lahko prej škodljivo kot koristno. »Za čiščenje ran nikoli ne uporabljamo alkohola, saj ta poškoduje tkivo in povzroča draženje ter tako podaljša proces celjenja. Sama aplikacija alkohola povzroči povsem nepotreben občutek pekoče bolečine, saj alkohol v rani aktivira iste živčne receptorje, kot se aktivirajo, kadar smo v stiku z vročino. Alkohol je sicer dobro antibakterijsko sredstvo; bakterije uniči tako, da se veže na membrano bakterijskih celic, tako da ta na tem mestu razpade in omogoči alkoholu vstop v celico, kjer raztopi proteine, ki so za celico življenjskega pomena. Težava nastopi, ker alkohol ni selektivno toksičen in tako kot uniči bakterijske celice, uniči tudi naše telesne celice – celice, ki sodelujejo pri celjenju rane,« pojasnjuje Terseglav.

Na proces celjenja rane vplivajo številni dejavniki

Sam proces celjenja poteka skozi različne razvojne faze. V prvi, ki se pojavi takoj po poškodbi, gre za vnetno fazo celjenja oz. hemostazo. Po dveh do štirih tednih rana preide v drugo fazo, imenovano poliferativna faza, po šestih oz. desetih dneh pa se začne faza zorenja oz. t. i. faza diferenciacije. Proces celjenja običajno traja med štiri in šest tednov, odvisen pa je od številnih dejavnikov, ki jih lahko delimo na sistemske in lokalne. Med prvo skupino uvrščamo zdravstveno stanje poškodovanca, celjenje ran je namreč ob prisotnosti nekaterih bolezni, kot je diabetes, oteženo, zaradi česar je lahko potrebna strokovna pomoč.

Pomembno vlogo igra tudi imunski status, kamor uvrščamo prirojene in pridobljene motnje ter avtoimunske bolezni. Na samo celjenje lahko vplivajo tudi uporaba zdravil, pa tudi telesne lastnosti posameznika, vse od starosti in spola. Celjenje ran naj bi tako pri ženskah potekalo hitreje kot pri moških. Med sistemskimi dejavniki so še prehrana, žilna obolenja, stres, debelost in nezdrave navade, kot sta kajenje in zloraba drog. Lokalni dejavniki tveganja, ki lahko vplivajo na celjenje rane, so: okužba, velikost in lokacija rane, tujki …

Razlika med akutnimi in kliničnimi ranami

Rane glede na sam potek celjenja delimo na akutne in kronične. Prve nastanejo kot posledica delovanja zunanje sile (praske, ureznine, kirurške rane, opekline …). V časovnem obdobju dveh tednov se običajno zacelijo z brazgotino. Pri kroničnih ranah celjenje poteka precej dlje. Mednje uvrščamo arterijsko razjedo, venski ulkus, diabetične rane, preležanine … Zaradi motenj se proces celjenja zaustavi, rana pa se zaceli šele, ko je motnja odpravljena. Ob staranju populacije je prisotnost kroničnih ran vse pogostejša. Celjenje kroničnih ran se najpogosteje ustavi v vnetni fazi, v kateri povečane koncentracije proteaz in citokinov razgrajujejo rastne dejavnike in njihove receptorje ter uničujejo na novo nastalo tkivo. Napredovanje celjenja ovira neravnovesje procesov izgradnje in razgradnje tkiva. Zdravljenje kroničnih ran je lahko dolgotrajno, saj zahteva celostno zdravstveno obravnavo.

Kaj pa v primeru žuljev, aft in opeklin?

Žulje oskrbimo tako kot rano, pod curkom vode spiramo nekaj minut, nato pa predel dobro izsušimo, razkužimo in zavarujemo z obližem, ki pospeši vlažno celjenje. Na ta način se bo koža hitreje zacelila. Po drugi strani v primeru aft uporabimo tekočine za izpiranje oz. pripravke, ki tvorijo tanek film na sami površini. S tem postopkom afto zaščitimo pred zunanjimi vplivi, posledično pa se zmanjša tudi bolečina v naših ustih in pospeši celjenje. Doma lahko oskrbimo tudi manjše opekline prve stopnje, kjer je prizadeta le vrhnja plast kože. Opečeno mesto najprej pohladimo pod hladno vodo, nato nanesemo pripravek z anestetikom, ki ublaži bolečino in pospeši celjenje.

Pomoč narave ali sodobnih farmacevtskih pripomočkov?

Številni pri rokovanju z ranami prisegajo na pomoč iz narave. Pri lajšanju bolečin in za pospeševanje celjenja tako prisegajo na delovanje zdravilnih rastlin, ki jih je mogoče najti kar na bližnjih travnikih. Že v vrtcu so nas učili, da pri odrgninah pomaga ozkolistni trpotec, ob poškodbi tako list rastline zvijemo v roki in pridobimo sok, ki ga nato kanemo na rano.

Na seznamu rastlin, ki pomagajo pri samem celjenju ran, so tudi gabez, cvetovi kamilice in ognjič. Njivska preslica naj bi bila primerna za rane, ki se slabo celijo. Prekuhamo jo v vodi in precedimo, ohlajeno tekočino pa nato nakapamo na rano.

Nekateri farmacevti so do domačih pripomočkov skeptični. Prepričani so, da je najboljša pomoč pri oskrbovanju ran dobro založena domača lekarna. V njej tako imejte pospravljeno zalogo gaz, kompres, povojev in oblog ter zadostno mero sredstev za razkuževanje. Mednje sodi tudi rivanol, ki zavira razvoj bakterij, za razkuževanje pa lahko uporabite tudi jodove raztopine, namenjene manjšim ranam in odrgninam. Dobro založena naj bo tudi potovalna lekarna, saj se nezgoda lahko zgodi tudi na počitnicah.

Manjše površinske rane lahko oskrbimo sami, v primeru globljih je priporočljivo poiskati pomoč zdravnika. Zdravniška obravnava je nujna tudi v primeru vboda z iglo, ob ugrizu, večjih opeklinah in ranah sladkornih bolnikov.

»Rano čistimo tako, da jo spiramo pet do deset minut pod tekočo vodo. S tem odstranimo umazanijo in bakterije. Po potrebi z gazo ali čisto bombažno krpo, namočeno v vodi, očistimo okoliško kožo. Poškodovani predel potem dobro osušimo s sterilno gazo ali čisto krpo in ga pokrijemo s primerno oblogo za rane, ki ga ščiti pred dodatnimi poškodbami in pred okužbo.«

ABC

A Rano spiramo pet do deset minut pod tekočo vodo, s tem odstranimo umazanijo in bakterije.

B Za čiščenje ran nikoli ne uporabljamo alkohola, saj ta poškoduje tkivo in povzroča draženje.

C Manjše površinske rane lahko oskrbimo sami, v primeru globljih je priporočljivo poiskati pomoč zdravnika.