Iščite po prispevkih
Avtorica: Mateja Lisjak,dr.med., specialistka dermatovenerologije
Humani papiloma virusi in s tem tudi možen nastanek bradavic se prenašajo med osebami z osebnim stikom, redkeje z osebnimi predmeti (npr. s škarjami, pilicami za nohte, z brivskimi aparati ipd.). Za sprejemljivost kože in sluznic za okužbe s HPV je pomembno tudi stanje imunske odpornosti in prisotnost vidnih poškodb kože in sluznic in njenih mikropoškodb, ki predstavljajo vstopno mesto za viruse. Prenašajo se lahko tudi s t.i. avtoinokulacijo med britjem ali s praskanjem (bradavice, prisotne na prstih se lahko prenesejo na druge predele kože in sluznice).
Običajne bradavice
Klinično se okužba s HPV kaže na različne načine. Med najpogostejšimi so t.i. običajne bradavice (verrucae vulgaris), ki se kažejo kot poroženele vzbrsti, kožne ali nekoliko hiperpigmentirane barve na prstih ali hrbtiščih rok. Če so locirane na obnohtju ali pod nohtom, so lahko zelo boleče. Pojavljajo se zelo pogosto pri otrocih. Včasih dobijo cvetačast izgled. Za običajne bradavice so značilne drobne pikčaste krvavitve, če jih močneje podrgnemo ali popraskamo po površini, česar ne opazimo pri podobnih spremembah različnega izvora.
Zelo boleče so tudi bradavice na podplatih. So med najbolj prenosljivimi oblikami bradavic in se pojavljajo povsod tam, kjer se giblje več ljudi in je prisotna vlaga in toplota (bazeni, savne, telovadnice, stranišča). Vlaga in toplota namreč povzročata maceracijo kože na stopalih in tako imajo okužene kožne celice, ki so se odluščile s stopal prizadetih oseb prost vstop v nov organizem. Bradavice na podplatih so lahko zelo boleče in dajejo prizadetemu občutek tujka v koži, še posebej, če so prisotne na nosilnih delih podplata, npr. pod glavicami metatarzalnih kosti. Včasih se posamezne plantarne bradavice združujejo in dajejo videz mozaika. Ta oblika je še posebej težavna za zdravljenje.
Plane bradavice so najpogostejše med otroci in adolescenti. So ploščate, nekoliko hiperpigmentirane vzbrsti, ki se pojavljajo najpogosteje na obrazu, lahko pa tudi na rokah in trupu. Če so iritirane ali vnete, so lahko tudi rdeče. Pogosto se prenašajo tudi z britjem in jih najdemo neredko tudi na golenih žensk po britju.
Na obrazu in ustnicah so lahko bradavice tudi pecljate – t.i. filiformne bradavice. Genitalne bradavice so najpogostejša spolno prenosljiva okužba širom po svetu. Prevalenca v starostni skupini 15–49 let je 1–2 %. Obstaja lahko tudi subklinična okužba in okuženi predstavlja nezavedni vir novih okužb. T.i. kondilomi zelo redko maligno alterirajo. Klinično se kažejo najpogosteje kot različno velike cvetačaste tvorbe.
Včasih se kot posledica okužbe ustne sluznice s HPV pojavijo papilomatozne spremembe – t.i. fokalna epitelijska hiperplazija ali Heckova bolezen.
Bradavice, ki so posledica okužbe epitelijskih celic kože in sluznic z različnimi sevi humanih papiloma virusov ljudje (včasih tudi zdravniki) pogosto zamenjajo z drugimi vzbrstmi, ki imajo različno etiologijo, prognozo in možnosti zdravljenja.
Najpogosteje jih zamenjajo z:
Bradavice se lahko zdravi na več načinov. Možna je tudi spontana regresija s pomočjo lastnega imunskega sistema v nekaj tednih ali mesecih. Spontana regresija pri zdravih ljudeh niti ni tako zelo redka. Če ostane prisotna ena sama okužena celica, vedno obstaja možnost ponovnega nastanka bradavice.
Najpogosteje se za zdravljenje bradavic uporablja krioterapijo s tekočim dušikom. S tem postopkom ustvarimo omrzlino in posledično subepidermalni mehurček, ki se zaceli s krasto, ki v približno 2- do 3-tednih odpade in ne povzroča brazgotinjenja. Včasih nastane na mestu zmrzovanja prehodna rjavkasta hiperpigmentacija, ki spontano izgine.
Kirurško odstranjevanje se opušča zaradi velike možnosti ponovne pojave bradavic in neprijetnih bolečin ob in po posegu.
Lasersko zdravljenje je uspešno, vendar je potrebna ustrezna zaščita medicinskega osebja in bolnikov z ustreznimi filtri, ker so v laserskem dimu prisotni virusni delci.
Keratolitična sredstva (salicilna ali mlečna kislina) se uporablja za postopno luščenje poroženelih slojev in so včasih kombinirana z lokalnimi citostatiki (5-fluorouracil). Omenjena kombinacije žal še ni registrirana na našem tržišču, je pa dostopna v sosednjih državah.
1-odstotni podofilotoksin (lokalni citostatik) je na voljo v preparatih, ki jih pacient dnevno lokalno nanaša doma.
Imikvimod – imunomodulatorna snov, ki deluje na T-limfocite, je registrirana za zdravljenje kondilomov (uporablja se 3-krat tedensko in največ 16 tednov), v primeru zelo rezistentnih bradavic pri imunsko oslabljenih ljudeh pa se izjemoma predpiše tudi zdravljenje zelo razširjenih običajnih bradavic.Ker imikvimod zelo slabo prehaja čez poroženele sloje ,jih je potrebno za optimalno delovanje mehanično odstraniti s kiretažo.
V tujini so na voljo tudi ekstrakti zelenega čaja z antivirusim in antioksidantnim delovanjem. Bolniki aplicirajo kremo na prizadeto mesto 2krat dnevno,maksimalno 16 tednov. Trenutni podatki kažejo,da so ponovitve bradavic in stranski učinki zdravljenja redki.
Bistvena je diagnostika,da vemo,kaj odstranjujemo,da benignega tumorja ali reaktivne spremembe ne zamenjamo za kaj resnejšega. Samo odstranjevanje je potem manj zahtevno.
Bradavice in sorodne spremembe lahko torej odstranjujemo na različne načine,odvisno od lokacije spremembe in njene obsežnosti. Pomembno je, da ustrezni strokovnjak klinično in dermoskopsko in v primeru nejasnosti oz. suma na maligno spremembo tudi z biopsijo postavi pravilno diagnozo bradavice ali klinično podobne benigne spremembe.
Težje oblike bradavic nastanejo pri imunokompromitiranih osebah – bolnikih z aidsom, bolnikih, ki prejemajo imunosupresivno terapijo zaradi presajenih organov in tkiv ter pri bolnikih z različnimi malignomi. V prisotnosti drugih rakotvornih dejavnikov (npr. UV-sevanja) se pri omenjenih bolnikih na področjih s kronično okužbo s HPV lahko razvije ploščatocelični rak kože. Bolj sprejemljivi za nastanek bradavic so tudi otroci atopiki, in sicer zaradi slabše dvojnolipidne zaščitne plasti v povrhnjici. Le-ti so na splošno bolj občutljivi za različne okužbe kože.