Iščite po prispevkih
Avtor: Klavdija Škrbo Karabegović
Prhljaj sicer ni resna bolezen, lahko pa povzroči mnogo težav, predvsem pa nas spravlja v zadrego. Ljudem se ves čas luščijo zunanje plasti mrtvih kožnih celic. Celice, ki nastanejo v temeljni plasti vrhnjice, se kot nevidni drobni poroženeli delci v suhi obliki izločajo z lasišča. Pri prhljaju je ta funkcija znatno motena oz. je ciklus odmiranja bistveno hitrejši. Poveča se namreč celična izmenjava, vrhnjica hitreje raste in poroženi. Ne izločajo se več samo posamezni poroženeli delci, ampak večji poroženeli deli, sestavljeni iz več sto sprijetih delcev. Takšen prhljaj je na laseh in hrbtišču dobro viden.
Zmotno je mišljenje, da je prhljaj zgolj estetska težava, saj je tudi idealno gojišče za bakterije in glivice. Ker prhljaj pogosto spremlja tudi srbenje, lahko s praskanjem povzročimo ranice, v katere se naselijo bakterije in glivice ter povzročijo vnetje, lahko pa tudi sprožijo seboroični dermatits.
»Nastanek prhljaja lahko izzove več dejavnikov: zmanjšana odpornost, hormonske spremembe, način prehranjevanja, stres, bolezni, pomanjkanje vitaminov. Za nastanek prhljaja so pomembni tudi moški spolni hormoni, žleze lojnice v lasišču, starost in spol. Posebno vlogo pa ima glivica Pityrosporum ovale, ki je normalno na lasišču. Glivica nas ponavadi s svojo prisotnostjo ne vznemirja, ob poslabšanju zdravja ali drugih težavah pa lahko kaj hitro opazimo spremembe.« (vir: www.pomurske-lekarne.si) Omenjena glivica je sicer navzoča na lasišču vsakega človeka in v normalnih okoliščinah ni škodljiva. Njene posledice čutimo, če se prekomerno razmnoži. Poleg vremenskih razmer pa prhljaj lahko povzročijo tudi preveč agresivni preparati, ki prekomerno izsušijo kožo, izpiranje s prevročo vodo, opekline, povzročene s sušilnikom za lase, praskanje lasišča itd. V zimskem času, ko večino časa preživimo v suhih prostorih, je tudi več možnosti za razvoj prhljaja, zato je priporočeno vlaženje prostorov in zadostno pitje tekočin, kar pa je pomembno ne glede na letni čas.
Ker je možnih vzrokov za nastanek prhljaja več, je tudi njegovo odstranjevanje mnogokrat neuspešno ali pa traja dlje časa. Najprej moramo poiskati vzrok, ki je porušil ravnovesje v našem telesu. Velik poudarek je treba dati pravilni prehrani in se izogibati prevelikim količinam maščob in sladkorja, škodi pa tudi preveč slana in močno začinjena hrana. Izogibati se velja tudi alkoholu in zmanjšati vnos ogljikovih hidratov, povečati pa je treba količino zelenjave in sadja, pa tudi mleka in mlečnih izdelkov ter poskrbeti za zadosten vnos vitaminov, predvsem A, B, C in E, ter mineralov, kot so kalcij, baker in cink. Pomembno je tudi zadostno pitje tekočin, predvsem vode. Kljub hitremu tempu življenja poskusimo zajeziti stres in okrepimo imunski sistem. To lahko storimo s pravilno prehrano, telesno aktivnostjo in s trenutki, ki jih namenimo sproščanju.
Zanemariti ne smemo niti pravilne nege las in lasišča. Priporočeno je, da las ne umivamo prepogosto, saj prekomerno pranje spodbuja čezmerno delovanje lojnic. Glivica Pityrosporum ovale se namreč hrani z izločki žlez lojnic, zato so ljudje z mastnim lasiščem dovzetnejši za okužbo in nastanek prhljaja. Zadostuje, če si lase umivamo vsake tri dni. Pri tem je pomembno, da jih zelo dobro speremo in da voda ni prevroča. Če je le možno, las ne sušimo s sušilcem. Izognimo se tudi preveč agresivnim preparatom za nego las, pri izboru najustreznejšega šampona pa naj nam pomaga farmacevt. Izbiramo lahko med šamponi, ki delujejo neposredno na glivice, in šamponi, ki odpravljajo simptome. Pri hudi srbečici ter rdeči in razdraženi koži na lasišču, debelih luskah in rumenkastih krastah je nujen posvet z zdravnikom, saj so ti simptomi lahko posledica seboroičnega dermatitisa, ki lahko prizadene ne samo lasišče, temveč tudi obraz in prsi ter zahtevajo zdravniški nasvet in zdravljenje.
Poleg šampona, ki ga izberemo s pomočjo farmacevta, pa lahko poskusimo tudi z doma pripravljenimi sredstvi iz zakladnice narave.
»Zmotno je mišljenje, da je prhljaj zgolj estetska težava, saj je tudi idealno gojišče za bakterije in glivice.«
Oktober, 2009