Povprečno dnevno izpadanje las je do 50 dnevno. Če na primer potegnete lase z dvema prstoma in vzamete šop, ne bi smela izpasti več kot dva do trije lasje. Če natančneje pregledamo korenino lasa, lahko ugotovimo patološko stanje. Če se nekaj las pojavlja v umivalniku, nekaj na glavniku, je to običajno. Če je vidno izpadanje v šopih, ni več tako. Drugače pa je izpadanje običajno po stresnih dogodkih, v nosečnosti.
Ni dokaza, da bi pomanjkanje vitaminov vplivalo na izpadanje las. Seveda to drži le v primeru, da primanjkljaj ni zelo resen, v smislu, da se bolezen kaže na koži, sluznici, morda v primeru težje podhranjenosti (anoreksija na primer). Lahko pa izpadanje las povzročijo določeni primanjkljaji železa.
Na splošno je v Evropi pri ženskah najpomembnejši vzrok vzorčno izpadanje las ženskega tipa (kjer gre za upadanje ženskih spolnih hormonov ter sorazmerno večji vpliv moških med in po menopavzi ali pa se pojavlja pri drugih hormonskih težavah). Pri moških je plešavost najpogosteje povezana z moškim spolnim hormonom testosteronom. Za plešavostjo trpi skoraj polovica moških (začne se pojavljati že pri osemnajstih letih). Tu gre za redčenje lasišča. Cikel rasti dlake se krajša, na koncu ne raste več in ostane prazen lasni mešiček. Androgenetsko alopecijo (najpogostejšo vrsto izpadanja las) ima 20 % žensk v menopavzi.
Tisti res agresivni frizerski posegi lahko povzročijo poškodbo korenine lasu. Morda je to bolj prisotno v ZDA. Za poškodbo korenine mora priti do opekline.
Pri ljudeh sicer raste 90 % dlak nesinhronizirano, v različnih ciklih. V določenih stanjih, npr. nosečnosti, stresu več kot 30 % dlak pade v isto fazo cikla, dlake odpadejo, zato opazimo razredčeno lasišče, ki pa se čez nekaj mesecev obnovi.
To se lahko zgodi že pri 16 letih. Nagnjenost k plešavosti lahko pride tako z očetove kot tudi z materine strani. Ob začetku pubertete imajo lahko mladostniki preobčutljivo lasišče na testosteron in zato se lahko zgodi, da je 17-letnik že brez tretjine lasišča.
Koren je enak, le faza rasti je skrajšana. V šali bi lahko rekel: če bi bili merino ovce, se ta faza rasti ne bi ustavila. Pri ljudeh pa ta faza traja 12 let, se ustavi, in se čez določen čas začne znova. Slabe korenine se pojavljajo npr. pri osebah, ki imajo rakave bolezni in se zdravijo s kemoterapijo. Zdravila in tudi nekatere redke vnetne dermatološke bolezni poškodujejo korenino.
Glede močnih in slabih las pa gre za debelino oz. širino dlake kot takšne. Po statističnih podatkih imajo svetlolasi za 50 odstotkov tanjše dlake, temnolasi pa imajo debelejše, zato dajejo vtis, da imajo močne lase.
Pri klasični trajni barvi je tako: pri postopku barvanja je treba narediti »luknje« in prebosti korteks dlake z namenom, da bi vanjo prišel peroksid, ki bo potem dlako pobelil, in nato dodate barvo. Šele takrat barva skozi luknjo pride noter, se veže na keratin, odtenek je odvisen od različnih dejavnikov. Razlike v sredstvih so večje ali manjše. Obstajajo tudi barve, ki se po nekaj pranjih izperejo, to so mile barve, saj se na dlako vežejo od zunaj. Če hočete trajno barvo, bo to povzročilo mehansko poškodbo na dlaki. Zato skušamo to omiliti z regeneratorji.
Preventivno se težko izognemo dedni plešavosti. Morda omenim to, da naj ženske čim bolj skrbijo, da imajo dovolj železa. Pri androgenetski plešavosti pa je na primer pomembno, da jo začnemo pravočasno zdraviti. Dokler uporabljamo lokalna zdravila ali tablete, lupecija ne napreduje. Če se zdravljenje začne zgodaj, lahko preprečimo nastajanje pleše.
Pri lokalnih zdravilih so stranski učinki redki, možna je alergija ali rast dlak na rokah. Pri sredstvih, ki se jemljejo nekaj let in delujejo proti moškim spolnim hormonom, pa lahko pride do zmanjšanja libida.
Spomnim se pacienta, ki je trpel za plešavostjo. Uporabljal je raztopino minoksidil, ki si jo je nanašal na glavo. Ker pri tem ni uporabljal rokavic, je prišel k meni z dlanmi, ki so bile polne dlak, ki so mu začele rasti v šopih. Na glavi pa je imel še zmeraj plešo.
December, 2014