Rana je prekinitev strukture tkiva, ki nastane zaradi delovanja mehanskih, kemičnih in bioloških dejavnikov. Rane razdelimo v dve skupini, in sicer na akutne in kronične. Akutne rane so na primer opekline, travmatske rane (ureznine, raztrganine, vbodnine, …), kirurške rane .  O kroničnih ranah govorimo takrat, kadar se razjede ne zacelijo v določenem časovnem obdobju, povprečno v šestih tednih od nastanka rane. Prof. dr. Dragica Maja Smrke, dr. med., specialistka splošne kirurgije in travmatologije s Kirurške klinike UKC Ljubljana nam je pojasnila, kdaj nastane kronična rana in kako jo pravilno negujemo.

Avtor: Andreja Košir

 

 

Kdaj nastane kronična rana?

Kronične rane nastanejo zaradi okužbe ali drugih dejavnikov, ki zavirajo celjenje. Prof. dr. Smrke pojasni: »Med kronične rane štejemo razjede zaradi periferne arterijske okluzivne bolezni, diabetične razjede, golenske venske razjede, preležanine, rane, ki nastanejo zaradi hudih poškodb, okužbe kosti in mehkih tkiv ter rane, ki nastanejo zaradi drugih dejavnikov motenj v celjenju.«

Če celjenje rane poteka brez zapletov, se poškodovana tkiva s procesom regeneracije nadomestijo s prvotnim tkivom. Celjenje ran sicer poteka v stalnem zaporedju. Kot razloži dr. Smrke, so osnovne dobe celjenja hemostaza, vnetje, proliferacija in maturacija. Akutne rane se celijo v pravilnem zaporedju, pri kroničnih ranah pa so posamezne dobe podaljšane, se med seboj prepletajo in se ne izključujejo.

Prisotnost mikroorganizmov v rani, mrtvin in izločka v rani so dejavniki, ki zavirajo celjenje ran. Poleg tega na celjenje ran vplivajo tujki v rani, kajenje, srčno popuščanje, pljučna obolenja, sladkorna bolezen, kronične ledvične bolezni, kronične jetrne bolezni, sistemske bolezni veziva, maligna obolenja, rentgensko sevanje, prehrana, ki ne zagotavlja vseh potrebnih hranil, pa tudi različne vrste zdravil, kot so kortikosteroidi, imunosupresivi in citostatiki.

 

Oskrba kronične rane

Prof. dr. Dragica Maja Smrke poudarja, kako pomembna je ustrezna obravnava kroničnih ran, ki zajema različne kirurške posege in ustrezno uporabo materialov za oskrbo ran. Danes so na voljo sodobne obloge za zdravljenje kronične rane, zato je zelo pomembno, da zdravstveno osebje pozna, kdaj in kako se jih uporablja. Strokovnjaki morajo poznati proces celjenja, saj bodo potem samo rano tudi bolje oskrbeli.

Poleg pravilne nege rane je pomembna tudi ustrezna oskrba njene okolice. Po besedah sogovornice se nanjo namreč pogosto pozabi in se jo nepravilno neguje. Pri neustrezni oskrbi rane so njeni robovi pogosto umazani, krastavi, fibrinozni, polni odmrlih tkiv in tujkov. Pravilna izbira oblog za oskrbo rane in materialov za nego njene okolice je zelo pomembna.

Sodobni materiali za oskrbo ran pospešujejo celjenje in imajo še številne druge lastnosti: uravnavajo vlažnost, temperaturo in pH, absorbirajo izločke, zavirajo okužbo, ne dražijo tkiva, ne povzročajo alergijskih reakcij ter se ne prijemajo za tkivo. Dr. Smrke pojasnjuje: »Ti materiali zagotavljajo optimalno zdravljenje rane, poleg tega pa skrbijo tudi za bolnikovo udobje, zmanjšujejo bolečino in preprečujejo širjenje neprijetnega vonja.« Materiale za oskrbo ran razdelimo glede na njihove lastnosti v več različnih skupin: alginati, hidrogeli, hidrokoloidi, hidrokapilare obloge, kolageni, nelepljive kontaktne mrežice, obloge z dodatki, obloge z mehkim silikonom, poliuretanske pene, poliuretanski filmi in resorptivne terapevtske obloge.

Dr. Smrke poudarja, da mora biti medicinsko osebje pri izbiri oblog kritično: »Obloge morajo predvsem zagotavljati dolgotrajni zdravilni učinek na rano, da se zmanjša možnost maceracije kože in da je možna uporaba tako na suhi kot tudi na vlažni koži. Obloga se mora dobro prilegati.« Pomembna je tudi pravilna tehnika čiščenja rane in njene okolice, predvsem pa pravilna uporaba in časovna menjava oblog – menjamo jo takrat, ko je prepojena z izločkom.

Med nepogrešljive metode zdravljenja vseh oblik kroničnih ran uvrščamo tudi terapijo s kontroliranim negativnim pritiskom (TNP).

 

Pregled sodobnih oblog za oskrbo kronične rane:

• Poliuretanski filmi

Poliuretanski filmi so lepljive obloge, ki ne prepuščajo bakterij, nekateri tudi ostalih mikroorganizmov in vode. Tako zmanjšujejo tveganje pred drugimi okužbami, vendar pa prepuščajo prehajanje plinov in koži omogočajo, da diha. Na ta način ustvarjajo optimalno vlažno okolje. So prozorni in zato omogočajo nenehen nadzor rane in kože.

Primerni so za zaščito ogrožene kože in oskrbo površinskih ran brez ali s šibkim izcedkom.

 

• Hidrokoloidi

Te obloge skupaj z izločki tvorijo značilen rumenorjav gel in tako ustvarjajo ugodne pogoje za celjenje ran v vlažnem okolju. Hidrokoloidi so primerni za različne rane s šibkim do zmernim in tudi močnim izločanjem v vseh dobah celjenja ter za zaščito ogrožene kože.

 

• Poliuretanske pene/membrane

Te obloge se z rano ne sprimejo, ne puščajo ostankov v rani, vpojna plast pa zadržuje izločke. Te vrste oblog so zelo dobro prilagodljive, udobne in enostavne za uporabo.

 

• Hidrokapilarne obloge

To so zelo visoko vpojne primarne in/ali sekundarne obloge iz posebnih izjemno vpojnih zrnc. Obloga vpija velike količine izločkov, ki se zaradi posebne sestave obloge ne širijo na robove in tako zmanjšujejo možnost macearcije. Primerne so za različne kronične in akutne rane s šibkim do zelo močnim izločanjem v vseh dobah celjenja ran.

 

• Hidrogeli

Hidrogeli so obloge in polnila iz gelov različnih kemičnih struktur, ki uravnavajo optimalno vlažnost rane, tako da hidrirajo suhe mrtvine in vpijajo odvečne izločke ter vzdržujejo optimalno vlažnost v vseh dobah celjenja rane. Primerni so za hidriranje, mehčanje in odstranjevanje suhih, vlažnih mrtvin in fibrinskih oblog pri celjenju vseh kroničnih ran.

 

• Alginati

To so primarne sterilne, mehke, visoko vpojne netkane obloge in polnila iz alginatnih vlaken, ki jih pridobijo iz rjavih morskih alg. Alginati ob stiku z izločki tvorijo gel, ki pospešuje tvorbo oziroma izmenjavo kalcijevih in natrijevih ionov. Gel se oblikuje po dnu rane in vzdržuje njeno optimalno vlažnost. Alginati so primerni za oskrbo površinskih in globokih ran z zmernim do močnim izločanjem, ki so lahko tudi okužene. Alginati tudi čistijo rano, nikakor pa niso primerni za oskrbo suhih ran.

 

1. Nelepljive kontaktne mrežice

Te vrste oblog zaradi svoje porozne sestave omogočajo nemoteno prehajanje izločkov. So primarne obloge za zaščito dna rane in granulacijskega tkiva.

 

• Obloge z dodatki

Te obloge se uporabljajo za vse vrste okuženih ran, ki zahtevajo posebno obravnavo.

Obloge z dodatki so lahko naslednje: obloge s povidon jodom, obloge z aktivnim ogljem, hidrokoloidne obloge z dodanim srebrom, nelepljive penaste obloge z dodanim srebrom, obloge z aktivnim ogljem in srebrom, obloge s klorheksidin acetatom, obloge/polnila z NaCl, obloge/polnila z ringerjevo raztopino.

 

• Obloge z mehkim silikonom

Te obloge se ne sprimejo z rano, ampak jo omejijo in tako omogočijo hitrejše celjenje rane v vlažnem okolju. Primerne so za različne rane z zmernim do močnim izločanjem v vseh dobah celjenja, za zelo boleče rane ter za rane z zelo ranljivo in ogroženo kožo v okolici.

 

• Kolageni

Kolageni zaradi svoje porozne sestave vpijajo izločke iz rane, spodbujajo granulacijo in pospešijo celjenje. Primerni so za oskrbo ran v vseh dobah celjenja.

 

• Resorptivne terapevtske metode

Pospešujejo naravne mehanizme celjenja rane, primerne pa so za oskrbo vseh kroničnih/akutnih ran, ki se težko celijo oziroma za oskrbo krvavečih ran.

 

Vivamel – prva slovenska sodobna obloga za kronične rane

Prof. dr. Smrke je predstavila tudi vivamel, prvo slovensko sodobno oblogo za kronične rane: »Uporaba slovenskega kostanjevega medu je novost na področju materialov za oskrbo ran z učinkovinami. Med preprečuje razmnoževanje bakterij in pospešuje celjenje zaradi hiperosmolarnosti in vsebnosti antibakterijskih snovi, med njimi različnih encimov ter vodikovega peroksida.« Sogovornica še dodaja, da je nekajmesečna študija pokazala široko uporabnost te obloge, ki je zato primerna za skoraj vse vrste kroničnih ran v vseh obdobjih celjenja.

 

Marec 2013