Precej ljudi veliko da na svoj videz, a pri tem pogosto pozablja na stopala in nanje pomisli šele, ko je poletje že za vogalom, z njim pa tudi odprti čevlji … žal prepozno, da bi skrili, kako so stopala celo leto zanemarjali. Poletje pa hkrati prinaša tudi nove izzive za naša stopala – suhe in trde pete, žulje, potenje, ne nazadnje pa tudi morebitne opekline, če jih nismo ob praženju na soncu namazali s kremo. Toda ni še vse izgubljeno, tokrat boste lahko izvedeli za nekaj hitrih rešitev, če so bila vaša stopala celo leto na stranskem tiru, pa tudi za nekaj pogostejših težav, ki spremljajo stopala celo leto.

Avtorica: Anja Kuhar Glišić

Trda in suha koža na stopalih

Naša stopala nosijo težo celega telesa, zato ne preseneča, da je koža na tem predelu kar dvajsetkrat debelejša kot drugje po telesu. Pri trdi koži na stopalih gre za poroženele odmrle celice, porumenele ali počrnele barve na peti, ki lahko med hojo povzroča tudi bolečino. Težava, ki pesti vsaj 40 % žensk in 20 % moških, je lahko posledica obremenitev stopal (tu so na udaru denimo poklici, pri katerih se veliko stoji), neprimerna obutev, različne bolezni (denimo luskavica, sladkorna bolezen, atletsko stopalo, trn v peti) in hormonsko neravnovesje, pa tudi neustrezna prehrana, prekomerna telesna teža, plosko stopalo ter dedna nagnjenost in siceršnja izsušenost kože posameznika.

Na petah, kjer ni žlez lojnic, se namreč ne proizvaja maščoba, zato se koža hitro zadebeli, da bi zadržala vlago, ta skoznjo še težje prehaja in začaran krog je sklenjen. Kot da to ne bi bilo dovolj, je koža stopal v poletnih mesecih ob nošenju odprtih čevljev še bolj izpostavljena in se še hitreje suši ali poškoduje, zato jo je nujno treba vlažiti, da sčasoma ne bi razpokala in s tem odprla vstopnih točk za mikroorganizme in potencialne okužbe.

 

Preberite tudi prispevek: Priprava nog na poletje – ABCzdravja.si

 

Domača nega stopal

Vsaj enkrat tedensko je tako (skozi celo leto) dobro namočiti stopala za pol ure v kopeli s soljo, sodo bikarbono ali kisom in nato kožo zdrgniti s plovcem ali pilo za pete, ki ni jeklena. Zdrgnjeno kožo ob tem tudi pobrusimo, da upočasnimo proces zadebeljenja. Nato je treba stopala dodobra obrisati in izdatno navlažiti s kremo, ki vsebuje veliko sečnine (urea) ter po možnosti čez noč obuti še nogavice, da se krema res dobro vpije. Nekateri priporočajo tudi domači recept, pri katerem zmešamo mleko in sodo bikarbono ter za nekaj minut v kopel pomočimo stopala, spet drugi pa mešanico parafinskega voska in kokosovega olja, ki ga čez noč izdatno namažemo na stopala. Ne pozabimo niti na vsakodnevno umivanje kože s kislimi sredstvi in mazanje z ustreznimi kremami ter na nošenje udobne obutve iz naravnih materialov, ki bo stopalom dovolila dihati.

Kurja očesa

Na pogled nič kaj prijetno težavo povzroča pritisk na določeno mesto, kjer se kurje oko pojavi kot obrambni odziv našega telesa. Običajno jih povzročajo pretesna in neprimerna obutev, trda koža na stopalih, prekomerna telesa teža in dolgotrajno stanje na nogah, pogostejša pa so tudi pri diabetikih in tistih, ki imajo težave z ožiljem.

Kurja očesa, ki se lahko pojavljajo na podplatih in pod prsti, običajno ne bolijo, če pa se njihova korenina preplete z živci, lahko povzročajo tudi bolečine. Poleg nošenja ustrezne obutve in redne nege stopal jih lahko v primeru, kadar ne segajo pregloboko, odstranimo tudi sami s pomočjo obližev, obkladkov iz jabolčnega kisa, rezin limone ipd., v težjih primerih bo najbolj pametno zaupati stopala pedikerju.

Vraščeni nohti

Še ena v nizu neprijetnosti, s katerimi nam lahko postrežejo stopala in ki ne izbira ne po starosti ne po spolu, je vraščanje nohtov. Vraščanje koncev nohta v mehko obnohtno tkivo, ki se lahko tudi vname in zagnoji, lahko povzroča hude bolečine. Običajno prizadene palec na nogi, lahko pa tudi ostale prste, najpogosteje ga povzročijo športne poškodbe, nepravilno pristriženi nohti, glivice ter jemanje nekaterih zdravil.

Vraščen noht lahko v začetni fazi vnetja pozdravimo tudi sami, tako da noht večkrat dnevno namakamo v slani vodi ali nanj čez noč položimo rezino limone. V primeru hujšega vnetja na pomoč pokličimo pedikerja, ki bo pod noht vstavil medicinsko sponko – gre za dve vzmetni žički s kaveljčki, ki jih pediker vstavi pod rob nohta in ju rahlo zategne z zanko, posledica pa je takojšnje olajšanje bolečine. Če tudi to ne pomaga, pride na vrsto antibiotično zdravljenje in operativna odstranitev nohta.

Ker se vraščanje nohtov rado ponavlja, redno skrbimo za higieno. Striženja nohtov se lotimo po prhanju ali kopeli, ko jih bo voda dodobra zmehčala, pristrizimo jih ravno, dnevno pa noge in s tem tudi nohte mažimo s kremo, saj se v navlaženo kožo nohti težje vraščajo.

 

Preberite tudi prispevek: Da bodo nohti lepi in zdravi – ABCzdravja.si

 

Kakovostna pedikura

Ob težavah s stopali je v veliko pomoč profesionalna pedikura, ki je danes na voljo skoraj za vsakim vogalom – toda pozor. Prepričajte se, da je v salonu, ki ste ga izbrali, resnično poskrbljeno za ustrezno higieno in steriliziranje pribora za vsako stranko. Rajši tvegajte kak evro več, kot da domov prinesete kakšno glivično okužbo ali bakterijsko okužbo.

Žulji in otiščanci

Poletni sandali in čevlji, ki jih nosimo na boso nogo, hitro povzročijo tudi kakšen žulj, ki nastane zaradi trenja in drgnjenja čevlja ob kožo. Takrat se prizadeti del napolni s sterilno tekočino, s čimer telo zaščiti spodnje plasti. Žulji najpogosteje nastanejo, kadar nam čevlji niso prav, poleti pa zaradi visokih temperatur lahko stopala zatečejo in tako ožulijo tudi čevlji, ki so bili do zdaj udobni. Ne pozabimo niti na nove čevlje, ki jih je pred nošenjem vredno uhoditi doma.

Kadar pa se žulj vseeno pojavi in če je manjši, ga je najbolje pustiti pri miru in predel zaščititi z obližem ali gazo, da ne bi ob predrtju žulja prišlo do okužbe, ter nekaj časa nositi obuvala drugačne oblike, ki ne bodo pritiskala na prizadeto mesto. V primeru, da je žulj zelo velik, lahko ob upoštevanju vseh higienskih predpisov mehur razkužite in s sterilno iglo preluknjate tudi sami, pri čemer kože na tistem delu nikar ne odstranite, področje pa nato zaščitite z obližem.

Glivice

Zoprna nadloga lahko napade tako stopala kot tudi nohte. Čeprav glivične okužbe lahko pestijo ljudi skozi celo leto, posebej poleti glivice cvetijo v raznih kopališčih, kjer ljudje hodijo bosi, in v času, ko se stopala tudi sicer bolj potijo. Sploh imajo rade stopala športnikov, ki veliko časa preživijo v prepotenih športnih čevljih (zato glivično okužbo stopal imenujemo ‘atletsko stopalo’ oz. ‘tinea pedis’), in tistih, ki prisegajo na tesno obutev, pogosteje se pojavljajo tudi pri ljudeh z nekaterimi kroničnimi boleznimi in tudi s čezmerno telesno težo ter pri ljudeh, ki se jim močno potijo noge.

Glivična okužba stopal je videti kot luščenje kože, ki je lahko pordela, nabrekla ali celo razpokana, lahko se pojavijo beli mehurčki na koži, običajno pa jih opazimo šele zaradi srbečice in skelenja. Če okužbe ne zdravimo, lahko ta napreduje na nohte, ki dobijo značilno rumeno barvo, se zadebelijo, lahko se tudi dvignejo od podlage, postanejo krhki in lomljivi. Nohti se hitreje okužijo, če so še poškodovani zaradi pretesne obutve ali kakšnih drugih poškodb.

Zdravljenje

Ker težava ne izgine sama od sebe in lahko napreduje celo na druge dele telesa, jo je treba na stopalih zdraviti z ustreznimi mazili in pršili, ki jih je pametno uporabljati še vsaj nekaj dni po tem, ko vidne težave izginejo. Glivice se običajno naselijo globoko v noht, zato je potrebno dobro opazovanje. Treba je vedeti, da glivične okužbe najlažje zdravimo v začetni fazi. Glivična okužba lahko prizadene vse nohte na rokah in na nogah, vendar klinične izkušnje kažejo, da je najpogosteje prizadet nožni palec, eden ali oba. Okužba pogosto več let ostane le na nohtih palcev nog. Če je ne zdravimo, se sčasoma razširi na druge nohte.

Ne pozabimo na razkuževanje čevljev in površin po prhanju ter izogibanje deljenju brisač, da se okužba ne bi prenesla na družinske člane. Med domača zdravila za zdravljenje glivičnih obolenj sodijo tudi namakanje nog v raztopini kisa in sode bikarbone ter namakanje v kopeli iz koruznega zdroba ter oblog iz strtega česna. Ker imajo glivice rade sladkor, pazimo tudi na prehrano, ker se rade zadržujejo na vlažnih področjih z obilico ljudi, pa poleti po kopališčih nikar ne hodimo bosi, da domov ne bi prišli v družbi glivic. Preventivno se priporoča tudi vsakodnevno umivanje nog, pri čemer je treba stopala obrisati do suhega, tudi med prsti, in nošenje udobne, zračne obutve, ki jo vsak dan zamenjamo, ravno tako kot bombažne nogavice.

Trn v peti

Pri tem ne mislimo na trn v peti v prenesenem pomenu, temveč na kostni izrastek, ki prizadene vsakega desetega zemljana in ki nastane na petnici proti stopalnemu loku, ko se na petno kost začne nalagati kalcij. Petni trn sam ne boli, bolečino povzroča vnetje, ko trn draži mehko tkivo. Težave lahko sploh ne opazimo, lahko pa povzroča bolečine, ki so najmočnejše zjutraj po prvih nekaj korakih, ko se v peti pojavi občutek zbadanja. Težavo imenujemo tudi plantarni fasciitis oz. vnetje tetive stopalnega loka, ki teče čez stopalni lok in se pripenja na petnico, pri vsakodnevni hoji pa je najbolj obremenjen ravno predel, kjer se tetiva narašča na peto.

Težava pogosteje prizadene ljudi, ki pri svojem delu veliko stojijo, rekreativne tekače, pa tudi nosečnice in ljudi s prekomerno telesno težo ter ljudi, ki imajo ploska stopala ali jih zvračajo navznoter. Težava lahko izzveni sama od sebe; v veliko pomoč je fizioterapija, ki skuša zmanjšati preobremenitev na petni trn; v primeru hudih bolečin pride v poštev tudi lokalna blokada v obliki injekcije s protivnetnimi in protibolečinskimi zdravili, ki pa je žal kratkega daha; pomagamo si lahko tudi z ortopedskimi vložki za razbremenitev stopalnega loka. Ker je ravno poletni čas, ko je v ospredju nošenje japonk, velja opozoriti, da tovrstna obuvala stopalu ne nudijo opore, zato jih omejimo na nekaj ur dnevno, še raje pa izberimo takšne, ki nudijo vsaj nekaj opore stopalu.

Potenje nog

Težava ni vezana zgolj na poletni čas, je pa v poletnih mesecih, ko se stopala zaradi visokih temperatur bolj potijo, precej bolj očitna, hkrati pa jo pogosto spremlja tudi neprijeten vonj, za katerega so največkrat krive bakterije. Pri prekomernem potenju oz. hiperhidrozi na podplatih gre pogosto za genetsko težavo, povzročajo pa jo tudi stres, nosečnost, menopavza, prekomerno uživanje alkohola in nikotina ter nekatere bolezni in jemanje določenih zdravil.

Da bi se čim bolj uspešno izognili neprijetnemu vonju in bežanju sogovornikov v nasprotno smer, je treba poskrbeti, da zmanjšamo vlažnost stopal in čevljev, ki jih moramo tudi redno zračiti. Priporoča se nošenje bombažnih nogavic in uporaba dezodorantov za stopala ter čevlje, ki jih je dobro vsakodnevno menjati, da se dodobra posušijo. V zelo hudih primerih stroka težavo rešuje tudi z injekcijami botoksa, že naše babice pa so vedele povedati, da pomaga tudi domača kopel iz poparka hrastove skorje, orehovih listov in smrekovih iglic.

Neprijetno potenje

Hiperhidroza pa ni značilna le za stopala, temveč se lahko pojavlja tudi pod pazduhami, na dlaneh, hrbtu, čelu in drugje po telesu. Žleze znojnice, ki uravnavajo telesno temperaturo in telo s tem ohlajajo, so namreč razporejene po koži celega telesa. Ob normalnih pogojih na dan s potenjem izgubimo liter znoja, ob povečanih obremenitvah, ki imajo vzrok v genetiki, vročinskih boleznih, stresu, povečanih temperaturah poleti ipd., pa lahko izgubimo še precej več potu. Pomagamo si lahko z dezodoranti antiperspiranti, z jemanjem določenih zdravil, kirurškim vbrizganjem botulinskega toksina pa tudi z mehansko odstranitvijo znojnic.

ABC

A Za zdravje stopal moramo skrbeti čez celo leto in ne le tik pred poletjem, ki prinaša odprte čevlje.

B Bombažne nogavice, zračna obutev ter redno namakanje in skrb za stopala naj postanejo stalnica.

C Kadar sami ne znamo rešiti težav s stopali, se obrnimo na pedikerja ali osebnega zdravnika.