Vzroki za izpadanje las so raznovrstni in številni. Fiziološko izpade pri zdravem odraslem pribl. 60–100 las dnevno. Pri osebah, ki si pogosteje umivajo lase, je to izpadanje bolj enakomerno, pri osebah, ki si umivajo lase redkeje, pa je izpadanje bolj neenakomerno. Izpadanje las je tudi izrazitejše spomladi in jeseni. S staranjem se lasje fiziološko (normalno) tanjšajo in redčijo.

Avtor: Mateja Lisjak, spec.dermato.

 

Kako rastejo lasje?

Lasje rastejo v lasnih mešičkih oz. foliklih. Rast je še posebej izražena v lasni čebulici oz. bulbusu, kjer se celice intenzivno delijo in množijo. Lasje rastejo ciklično v več fazah:

v anageni fazi ali fazi rasti, ki traja od 2–8 let, lasje intenzivno rastejo. Njihova dolžina je odvisna prav od dolžine te faze aktivne rasti. Dolžina anagene faze niha individualno, med rasami in geografsko. Sledi prehodna faza oz. katagena faza, ko se rast umirja in traja 1–4 tedne. V zadnji telogeni fazi rast las preneha in lasje počasi izpadejo ter naredijo prostor za rast novega lasu. Traja pribl. 2–4 mesece. Na rast las vplivajo predvsem dednost, ščitnični hormoni in spolni hormoni.

Pri zdravem odraslem je približno 85–95 % las v anageni fazi, manj kot 1 % v katageni fazi in ostalo v telogeni fazi. S staranjem se količina las v telogeni fazi veča, v otroštvu je razmerje v prid anagenim lasem, ki jih ni mogoče izpuliti z rahlim potegom.

Faza aktivne rasti oz. anagena faza je zelo občutljiva na različne notranje in zunanje vplive.

Različne oblike izpadanja las so pogosto povezane z različnimi spremembami na nohtih, npr. pikčastimi vdolbinicami, brazdami in podobno.

 

Simptomatsko izpadanje las –zakaj nam izpadajo?

Lasje začnejo nenadoma izpadati difuzno po celem lasišču pribl. 1–3 mesece po sprožilnem dejavniku, ki vpliva na rast lasu v anageni fazi. Pogosto je pri ženskah, starejših od 40 let. Običajni sprožilni dejavniki so vročinske bolezni, operativni posegi, motnje delovanja ščitnice, pomanjkanje cinka, železa in anemija, jemanje ali prenehanje jemanja kontracepcijskih sredstev oz. hormonskega nadomestnega zdravljenja, esencialnih maščobnih kislin, vitaminov B-kompleksa, stradanje in hujšanje. Včasih je tudi lahko sprožilni dejavnik večja psihična obremenitev. Simptomatsko izpadanje las je pogost spremljajoč pojav pri mladih ženskah z anoreksijo in z drugimi motnjami hranjenja ter ob različnih enostranskih redukcijskih dietah.

Lasišče se sicer lahko precej razredči, vendar nikoli ne pride do popolne plešavosti. Izpadanje las v primeru telogenega efluvija traja od nekaj mesecev do enega leta (vsaj nekaj mesecev po prenehanju delovanja sprožilnega dejavnika), lahko pa preide v kronično stopnjo in traja več let. Pogosto omenjeno intenzivnejše izpadanje las mine spontano.

Najlažje se diagnosticira s t.i. pull testom, ko zdravnik potegne s srednje močno silo za manjši šop las. Za potrditev simptomatskega izpadanja las mora v roki ostati več kot 20 % izpuljenih las z zadebeljeno, manj pigmentirano konico, za katero ljudje mislijo, da je korenina. Izpuljene lase se lahko pogleda še s svetlobnim mikroskopom in napravi se trihogram.

Pregled vsebnosti cinka in železa v krvi in potrditev prisotnosti morebitnega vnetnega procesa v telesu lahko opravi osebni zdravnik. Prav tako lahko izključi obolenje ščitnice. V primeru pomanjkljivega delovanja ščitnice lasje intenzivneje izpadajo, so tanki, brez leska in lomljivi. V primeru nepravilnosti vas bo napotil k ustreznemu specialistu.

 

Zdravljenje

Pri simptomatskem izpadanju las je treba odpraviti sprožilni dejavnik. O jemanju multivitaminskih preparatov so mnenja deljena. Vsekakor z njimi ne napravimo pretirane škode.

V primeru pomanjkanja železa oz. cinka bo zdravnik predpisal preparate železa oz. cinka.

Zdravljenje lahko pospešimo z uporabo 2-odstotne ali 5-odstotne raztopine minoksidila, ki jo dvakrat dnevno vmasiramo v lasišče, kar pospeši pretok krvi in podaljša anageno fazo. Gre pravzaprav za zdravilo proti povišanemu krvnem tlaku, čigar ugoden vpliv na rast las so ugotovili slučajno. Pred leti so zdravniki pri svojih bolnikih, ki so jih zdravili z omenjenim antihipertenzivom, opazili izboljšano rast las in sedaj to zdravilo uspešno uporabljamo dermatologi. Uporaba minoksidila lahko povzroči rahlo draženje lasišča z rdečino in s srbenjem.

Redkeje se za zdravljenje uporabljajo losijoni s kortikosteroidi. Prizadetim svetujemo, da si večkrat sami zmasirajo lasišče, da pospešijo prekrvavitev in uporabo neagresivnih šamponov in izdelkov za nego.

 

Anageni efluvij in plešavost

Najpogosteje nastane zaradi toksičnega vpliva zdravil na las v obdobju rasti, predvsem citostatikov ob kemoterapiji rakavih obolenj. Je popolnoma reverzibilen proces in lasje spontano zrastejo nekaj mesecev po prenehanju kemoterapije. Lahko zrastejo tudi lasje, ki so različni od prejšnjih. Ni redko, da zrastejo kodrasti lasje, čeprav so bili prej ravni in obratno.

 

Androgena ali moška plešavost

Nastane zaradi prirojene povečane občutljivosti lasnih mešičkov na androgene hormone. Koncentracija moških spolnih hormonov v krvi je običajno normalna. V različnih oblikah in obsegu prizadane pribl. 80 % moške populacije in 60 % ženske populacije, starejše od 60 let. Vobdobju menopavze upade količina estrogenov v organizmu in prevladajo androgeni hormoni. Dogajanje na samem lasnem mešičku je podobno kot pri moški androgeni plešavosti. Lasni mešiček postopoma postaja vse manjši, dokler popolnoma ne fibrozira (se zabrazgotini)

Pri moških se lasje začnejo redčiti in tanjšati, običajno najprej spredaj na čelu, pri ženskah pa na  temenu glave. Pri ženskah je pogostejše zgolj difuzno razredčenje las, ki so tanjši, manj svetleči in slabše pigmentirani kot pojav popolne plešavosti. Pri moških lasje postanejo postopoma tanjši in svetlejši, dokler povsem ne izpadejo in se pojavi pleša. Značilno je, da nikoli ne izpadejo lasje v zatilju.

Verjetnost nastanka omenjenih težav je večja, če ima enake težave mama in druge bližnje sorodnice in sorodniki. Zanimivo je, da se lahko hkrati poveča rast dlak na zgornji ustnici, po licih in obrveh. Neredko je pridružena tudi seboreja, povečano delovanje lojnic.

 

Zdravljenje

Androgeno plešavost zdravimo z nanašanjem 2-odstotne ali 5-odstotne raztopine minoksidila dvakrat dnevno v lasišče.

Z zdravljenje predvsem vzdržujemo obstoječe stanje in preprečujemo nadaljnje izpadanje las. Lahko pride tudi do določene ponovne rasti las. Učinek se pojavi po 4–12 mesecih, zato je potrebna potrpežljivost. Uporaba minoksidila je doživljenjska, saj se ob prenehanju uporabe proces izpadanja las nadaljuje.

Pri moških lahko androgeno plešavost zdravimo tudi s tabletami finasterida, ki imajo antiandrogen učinek in s tem tudi različne neželene stranske učinke (porast prsi, upad spolnega nagona in potence idr.). Ko se preneha z jemanjem finasterida, se proces izpadanja las nadaljuje.

Pri ženskah lahko zdravimo androgeno plešavost z antiandogenimi zdravili, ki vsebujejo ciproteron acetat. Možne so kirurške presaditve las z zatilja.

 

Alopecia areata, areatna plešavost

Pogosteje kot z difuznim izpadanjem las se kaže z nastankom posameznih ovalnih ali okroglih alopetičnih (plešastih) žarišč, predvsem v zatilju ali na temenu. Če izpadejo lasje po celotnem lasišču, govorimo o totalni alopeciji. Iz dosedaj še neznanega razloga začne imunski sistem napadati lastne lasne mešičke. Pri tem je verjetno pomembna dedna nagnjenost in prisotnost sprožilnega dejavnika, npr. vnetnega žarišča v žrelu, na zobni korenini ali kje drugje v telesu. Nastanek areatne plešavosti lahko sproži tudi večji psihični stres. Težave se pojavijo nenadoma in v katerikoli starosti. Izpadejo lahko vse dlake na telesu (alopecija universalis), tudi trepalnice in obrvi, kar je redko. Če natančno pogledamo, vidimo odprtine lasnih foliklov v področju plešavosti. Če se lasje na robu pleše zlahka izpulijo, je to slab prognostični znak, da bolezen še napreduje.

Alopeciji areati so lahko pridružene še druge avtoimunske bolezni, predvsem bolezni ščitnice, vitiligo, astma, atopični dermatitis, seneni nahod, perniciozna anemija in sladkorna bolezen.

Za potrditev diagnoze opravimo biopsijo. To pomeni, da odvzamemo košček kože s prizadetega lasišča in opravimo histološki pregled izrezanega tkiva.

                           

Zdravljenje je nepredvidljivo

Potek vseh oblik alopecije areate in uspeh zdravljenja je zelo nepredvidljiv. Zdravljenje alopecij vedno prilagodimo vsakemu bolniku posebej, in sicer glede na razširjenost in trajanje bolezni, starost bolnika in bolnikovo zdravstveno stanje. Izogibamo se agresivnemu sistemskemu zdravljenju zaradi resnejših stranskih učinkov zdravil in ker je možnost spontane ozdravitve precej visoka. Po naših izkušnjah 30–60 % bolnikov spontano ozdravi v obdobju dveh let. Možnost spontane ozdravitve se zmanjša, če bolezen traja dlje od dveh let, če je zelo razširjena s sočasno prizadetostjo nohtov, če se pojavi pred puberteto, če je pridruženo še katero avtoimunsko obolenje in če ima alopecijo areato še kdo v družini. Prav tako je možnost ponovitve izpadanja las in dlak po končanem sistemskem zdravljenju. Pri zdravljenju alopecij je zelo pomembna potrpežljivost.

Zdravimo s kortikosteroidnimi raztopinami, geli ali kremami, raztopinami minosidila ali lokalnih imunomodulatorjev, katere 1- do 2-krat dnevno vtiramo v prizadeto lasišče. Včasih pomaga 3- do 6-mesečno jemanja cinka 50 mg 2-krat dnevno zaradi njegovega imunomodulatornega delovanja, čeprav so vrednosti cinka v krvi znotraj normalnih vrednosti. Če omenjeno zdravljenje ni uspešno, dermatologi opravljamo fotokemoterapijo, PUVO. Prizadeto lasišče namažemo s fotosenzibilizatorjem in potem obsevamo s posebnimi terapevtskimi svetilkami z določeno valovno dolžino.

V najtežjih primerih zdravimo s kortikosteroidi in s ciklosporinom sistemsko.

Svetujemo pregled delovanja ščitnice.

Koristna je tudi samomasaža lasišča.

Možne so tudi trajne tetovaže, predvsem obrvi in trepalnic in uporaba lasnih sistemov.

 

Brazgotinska plešavost

V primerih brazgotinske plešavosti kožo zamenja brazgotinsko tkivo, ki ne vsebuje lasnih mešičkov, tako da je proces nepovraten in ni možna ponovna rast las v žarišču.

Najpogostejši vzrok brazgotinske plešavosti je diskoidni lupus eritematodes.. Koža v lasišču je v začetni stopnji pordela, zadebeljena in pokrita z luskami, kasneje pa atrofična, tanka in brez vidnih izvodil dlačnih foliklov.

Lichen planopilaris se kaže s keratotičnimi rjavkastimi bunčicami ob lasnih foliklih. Ob tem so lahko tudi drugje po koži in sluznicah vidne spremembe.

Zdravljenje

Zdravimo s kortikosteroidi v raztopinah in kremah.

 

Folliculitis decalvans

Predvem pri mladih moških se v lasišču pojavijo gnojni mehurčki, ki se hitro širijo. Preostali lasje lahko spominjajo na zobno ščetko. Vzrok ni popolnoma pojasnjen, pri nastanku so verjetno soudeležene bakterije. V nejasnih primerih opravimo bris gnojnih mehurčkov in biopsijo prizadetega lasišča.Zdravljenje: antibiotiki  kombinirano 6–8 tednov.

 

 

Oktober, 2012