Vitiligo je pridobljena bolezen kože, za katero je značilna prisotnost različno velikih in oblikovanih lis z izgubo pigmenta kože. Prizadene približno 1 odstotek prebivalstva in vzroka za pojav bolezni ne poznamo. Pojavlja se v vseh življenjskih obdobjih z vrhom med 20. in 30. letom starosti. Za bolnike je njihov videz pogosto težko sprejemljiv, kar ima negativne duševne posledice.

Avtor: Klemen Kikel, dr. med., spec. dermatovenerolog

Natančnega vzroka ne poznamo

Za nastanek bolezni je opisanih več domnev. Najverjetneje gre za avtoimunsko bolezen, pri kateri lastni imunski sistem uničuje pigmentne celice kože, imenovane melanociti. To utemeljuje tudi dejstvo, da se številne druge avtoimunske bolezni pogosteje pojavljajo pri bolnikih, obolelih z vitiligom, najpogosteje avtoimunska bolezen ščitnice in tudi sladkorna bolezen tipa 1, sistemski lupus, avtoimunska bolezen nadledvične žleze in druge. Izsledki drugih raziskav govorijo tudi v prid nepravilnostim na nivoju samih pigmentnih celic in nepravilnostim pri izločanju prenašalcev iz živčnih končičev. Zagotovo je prisotna tudi dedna komponenta, saj se v slabi tretjini bolezen pojavlja znotraj družine.

Pojavlja se v več oblikah

Ločimo dve obliki vitiliga. Pogostejša je nesegmentalna, ki se kaže z razpršeno prisotnostjo več ali manj lis z izgubo pigmenta, ki se pojavljajo simetrično na obeh polovicah telesa. Najpogosteje je to na prstih, zapestjih, pod pazduho, v dimljah, okrog oči in ust ter na spolovilu. Zanjo je značilno postopno napredovanje bolezni in je pogosteje povezana z drugimi avtoimunskimi obolenji. Redkejša je tako imenovana segmentalna oblika, ko se lise pojavljajo pasasto po poteku ene ali več živčnih korenin. Ima buren začetek, dokler se ne stabilizira, in po navadi druge avtoimunske bolezni niso pridružene. Bolniki prenašajo bolezen najslabše, kadar je prizadeta koža na vidnih mestih in kadar imajo težave zaradi slabega videza, kar je veliko pogosteje pri tistih s temnejšim odtenkom barve kože in pri otrocih.

Diagnozo postavi dermatolog

Bolnik potrebuje pozoren dermatološki pregled, saj poznamo tudi druga obolenja, ki se kažejo s podobno prizadetostjo kože. Kadar je postavitev diagnoze težavna, se lahko poslužimo tudi biopsije, kjer majhen delček kože odščipnemo in pogledamo pod mikroskopom. Smiselno je opraviti tudi nekatere laboratorijske preiskave za izključitev dugih avtoimunskih bolezni.

Na voljo je več načinov zdravljenja

Zdravljenje je potrebno in se mora pričeti zgodaj v poteku bolezni. Po navadi je nezadovoljivo. Uporabljamo različne učinkovine v obliki krem, ki lokalno zmanjšujejo neprimeren imunski odgovor v koži. Če se koža začne ponovno pigmentirati, z njimi nadaljujemo, dokler ne opazimo več nadaljnjega izboljšanja ali se ne začno pojavljati stranski učinki.

Zdravljenje z kontroliranim virom ultravijolične svetlobe je smiselno pri bolnikih, ki se slabo odzovejo na zdravila in imajo razsejane lise po telesu. Bolnik mora prejeti več terapij tedensko, ki jih ponavljamo 6–12 mesecev.  Možne so tudi različne kirurške tehnike, vendar so pogosto omejene na manjša področja, lahko pa jih kombiniramo tudi z UV-obsevanji.

Kadar vitiligo prizadene več kot 50 odstotkov kože obraza ali telesa, se lahko odločimo tudi za tako imenovano depigmentacijsko terapijo, ki jo sicer uporabljamo v redkih primerih. S tem še zdravo kožo s kemijskimi preparati pobelimo, vendar je učinek načeloma trajen in zdrava koža izgubi naravno zašito pred sončnimi žarki.

Potrebna je zaščita pred soncem

Ob izpostavljenosti soncu bolnikom svetujemo redno uporabo sončnih krem z visokimi zaščitnimi faktorji. Na takšen način preprečujemo dodatno zagorelost zdrave kože, da je razlika v pigmentu v primerjavi z lisami vitiliga čim manjša. Nujno je, da obolelo kožo, ki je izgubila naravno sposobnost zaščite pred UV-žarki, še posebej pozorno zaščitimo pred soncem. Izogibamo se prekomerni izpostavljenosti sončnim žarkom in svetujemo uporabo zaščitnih krem.

Pri vitiligu načeloma pričakujemo počasen potek bolezni, vendar je včasih lahko burnejši. Spontana pigmentacija kože je redka, vendar možna v 10–20 odstotkih. Za vsakodnevno prikrivanje nepravilnosti na koži so nepogrešljivi tudi različni barvni korektorji na vodni ali oljni osnovi. Tako so lise za bolnika manj moteče.

ABC

A Vitiligo je kronična bolezen kože z avtoimunskim mehanizmom nastanka.

B Kaže se kot izguba kožnega pigmenta v obliki lis različnih velikosti.

C Zdravimo ga z zdravili v obliki krem in z UV-obsevanji ter svetujemo barvne korektorje