Bradavice so nenevarni izrastki na koži ali sluznicah, ki jih povzročajo človeški papilomavirusi (human papillomavirus, HPV). Predstavljajo najpogostejšo virusno okužbo kože in sluznic.  Zaradi okužbe s HPV pride do hitrega razmnoževanja kožnih celic in posledične zadebelitve in prekomernega poroženevanja povrhnjice. Najpogostejše so kožne bradavice (KB) in genitalne bradavice (GB, kondilomi).

Avtorica: Petra Bauman

Odgovarja: asist. Vesna Breznik, dr. med., Oddelek za kožne in spolne bolezni UKC Maribor

Koliko vrst različnih virusov povzroča bradavice?

Doslej je bilo odkritih okrog 200 genotipov HPV, ki lahko povzročajo raznolike benigne in maligne spremembe na koži in/ali sluznicah. HPV delimo na kožne in sluznične genotipe, pri čemer slednje ločimo še na nizko- in visokorizične. Najbolj poznani in raziskani so visokorizični genotipi HPV, med njimi HPV 16 in 18, ki povzročata 70 odstotkov primerov ploščatoceličnega raka materničnega vratu in pomemben delež rakov zadnjika, penisa, ženskega zunanjega spolovila in grla.

Bradavice na sluznici spolovil in anusa ter redkeje v ustih in grlu povzroča okrog 40 različnih nizkorizičnih sluzničnih genotipov HPV. Med temi sta HPV 6 in 11 odgovorna za 90 odstotkov genitalnih bradavic.

Kje se kožne bradavice najpogosteje pojavljajo in zakaj ravno tam?

Bradavice lahko nastanejo kjer koli na koži in sluznicah, najpogosteje pa na mestih, ki so izpostavljena poškodbam. Britje dlak, sesanje prsta ali grizenje nohtov olajšajo vstop HPV v kožo in nastanek bradavic. Kožne bradavice se večinoma pojavljajo na rokah in podplatih na mestih povečanega pritiska zaradi nošenja telesne teže ali zaradi dela.

Nekateri jih imajo samo po rokah – recimo v otroštvu – kasneje nikoli več, nekaterim izbruhnejo v zrelih letih, nekaterim nikoli, od česa je to odvisno?

Za nastanek KB je potreben vstop virusa skozi poškodovano kožo, zato občasno vidimo fizične delavce z večjim številom KB na rokah. Pri mesarjih in drugih delavcih, ki delajo z mesom in ribami, prav tako poročajo o pogostejšem pojavljanju KB, kar povezujejo z delom v vlažnem delovnem okolju. Bradavice so pogostejše pri osebah, katerih prijatelji in ožji družinski člani jih prav tako imajo. Na videz, lokacijo in trajanje KB vpliva tudi vzročni genotip HPV (npr. KB na podplatih, ki jih povzroča HPV 1, se praviloma pojavljajo pri mlajših od 12 let in v nekaj mesecih spontano usahnejo). Pomemben dejavnik za pogostejše, številčnejše in obsežne bradavice je zmanjšana imunska odpornost, bodisi prirojena ali pridobljena (npr. po presaditvi organov ali okužbi s HIV). Pet let po presaditvi organa ima KB več kot 90 odstotkov oseb.

Ali se bradavice pojavljajo skupaj, recimo na rokah in hkrati še na genitalijah?

Pri zdravih osebah se KB praviloma pojavljajo posamično. Kljub temu da se iz KB na okolno kožo sprošča na milijone virusov, tam ne pride vedno do pojava novih KB. Najverjetneje je za to odgovoren ustrezen imunski odziv. Rast v grozdih oz. zlivajoča rast KB je najznačilnejša za bolnike z imunskimi pomanjkljivostmi.

Ali gre pri bradavicah za latentne okužbe, ki izbruhnejo ob upadu imunskega sistema ali se okužba pokaže takoj?

HPV so razširjeni po celem svetu in večina tovrstnih okužb je latentnih (spečih). V raziskavah so zaznali prisotnost HPV v neprizadeti koži več kot 80 odstotkov preiskovancev. Rezervoar HPV so najverjetneje dlačni mešički. Latentne okužbe spolovil s HPV so razširjene pri 10–20 odstotkih spolno aktivne populacije.

Inkubacijska doba pri bradavicah ni natančno poznana. V eksperimentalnih pogojih je od vnosa virusa v kožo do pojava bradavice preteklo od šest tednov do dve leti. Bradavice trajajo različno dolgo, od nekaj tednov do nekaj let. Povzročajo izključno simptome in znake na koži in sluznicah. Lahko se ponovijo. Ponovitve so praviloma posledica reaktivacije latentne okužbe in ne nove okužbe.

Ali se virusi prenesejo z matere na otroka ob rojstvu?

Kolonizacija kože in sluznic z različnimi genotipi HPV se prične že med potovanjem novorojenca skozi porodni kanal in se nadaljuje po rojstvu. V raziskavi so potrdili prisotnost HPV v brisih zdrave kože čela pri 50–70 odstotkih otrok, starih od enega meseca do štirih let.

Jih lahko dobimo v bazenu ali če denimo nosimo čevlje druge osebe?

KB in GB so virusna kožna bolezen in so seveda nalezljive. HPV se lahko prenašajo neposredno ali posredno. Neposredni prenos je možen z medosebnimi stiki kože ali sluznice ali s prenosom virusa iz okužene kože ali sluznice na druge predele pri isti osebi. Posredni prenos je možen preko predmetov, kot so pripomočki za osebno nego, oblačila in obutev ter na javnih prostorih, kot so bazeni, tuši, savne in telovadnice.

Katere vrste bradavic zdravnikom predstavljajo najtrdovratnejšo težavo?

Pri imunsko zdravih osebah so na zdravljenje najodpornejše KB na podplatih, in sicer t. i. mozaične bradavice, ki lahko zajemajo velike površine kože. Zdravljenje bradavic ob nohtih je lahko precej boleče.

Bradavic pri imunsko oslabelih osebah zaradi hitre in zlivajoče rasti ter odpornosti na zdravljenje velikokrat sploh ni možno popolnoma odpraviti.

Ali lahko postrežete s kakšnim podatkom iz svoje ordinacije – katere so najpogostejše, s kakšnimi težavami se ljudje ob njih še soočajo, je več moških, žensk ali otrok?

KB so zelo razširjene, saj jih najdemo pri 33 odstotkih osnovnošolske populacije in pri štirih odstotkih odraslih. GB ima en odstotek spolno aktivne populacije in so najpogostejše pri mlajših; 80 odstotkov oseb z GB je starih med 17 in 33 let. Bradavice so približno enako pogoste pri obeh spolih.

Glede na lokacijo in videz ločimo tri glavne klinične tipe KB:

• navadne bradavice (60–70 odstotkov KB) so kupolasti izrastki rožnato sive barve s hrapavo, cvetačasto ali nitasto površino in jih običajno najdemo na hrbtnih straneh rok in obrazu;
• bradavice na podplatih in dlaneh (33 odstotkov KB) so zaradi hoje in dela praviloma vtisnjene; lahko so posamične, globoke in boleče; lahko pa zajemajo večje površine, so plitke in neboleče;
• ploščate bradavice (4–8 odstotkov KB) so ploščate, površinsko rastoče bunčice barve kože do rjavkastega odtenka na obrazu in hrbtnih straneh rok.

GB se kažejo kot bunčice z ostro ali zaobljeno površino rožnato rjave barve, če so v vlažni sluznični gubi, pa postanejo belkaste barve.

Pri nekaterih bolnikih bradavice povzročajo malo težav in spontano izginejo, zato zdravljenje ni vedno potrebno. Določene bradavice povzročajo pomembne telesne in duševne težave (bolečine, srbež, težave pri hoji in delu, estetska motečnost in posledične psihosocialne in spolne motnje), zaradi česar bolniki obiščejo zdravnika.

Ali glede na vrsto bradavice obstajajo tudi različni načini odstranjevanja?

Zdravljenje je usmerjeno v odstranjevanje bradavic in ne okužbe, zato so ponovitve pogoste in je zdravljenje treba ponavljati. Na voljo so različne metode zdravljenja bradavic, ki temeljijo bodisi na uničevanju sprememb (kavstične snovi – po navadi kisline, lapiz, zamrzovanje s tekočim dušikom, žganje z elektrokavterjem, toplotno uničevanje z laserjem), z zaviranjem rasti bradavic (lokalni citostatiki, kot sta podofilotoksin in 5-fluorouracil) ali s pospeševanjem imunskega odziva bolnika (loaklni imikvimod). Za zdaj nobena metoda ni 100-odstotno učinkovita in varna.

Za odstranjevanje bradavic na podplatih je najučinkovitejša 40-odstotna salicilna kislina v belem vazelinu, manj pa krioterapija s tekočim dušikom. Nasprotno se je na rokah izkazala kot najuspešnejša metoda krioterapija s tekočim dušikom.

Bradavice na obrazu praviloma zdravimo zdravniki. Izbiramo natančne in manj agresivne postopke, kot je elektrokoagulacija in kratkotrajna krioterapija, ki jo po potrebi ponavljamo. Tako preprečimo zaplete, kot so brazgotine in motnje v pigmentaciji.

Kako je videti prvi pregled pri vas?  

Na začetku pregleda se z bolnikom pogovorimo in opravimo pregled kože. Dermatologi za razlikovanje KB od njim podobnih sprememb, kot so seboroične keratoze, nevusi, otiščanci in podobno, uporabljamo dermatoskop – pripomoček, ki nam z osvetlitvijo in desetkratno povečavo omogoči boljše razpoznavanje kožnih sprememb. Nato se z bolnikom pogovorimo o bolezni, možnostih zdravljenja in skupaj izberemo najprimernejši način glede na velikost, lokacijo, klinični tip bradavice ter starost in druge lastnosti bolnika.

Ali je samozdravljenje doma lahko nevarno?

V nedavni raziskavi KB na Oddelku za kožne in spolne bolezni UKC Maribor smo ugotovili, da večina bolnikov pred obiskom zdravnika poskuša zdraviti KB z “domačimi zdravili“, kot so krvavi mleček, česen, čebula, regrat, olupek banane, fige ali limone, kreda, lepilni trak in drugo. Omenjeni preparati naj bi učinkovali zaradi vsebnosti luščilnih učinkovin, kot so kisline ali preko mehčanja bradavic. Nekateri bolniki uporabijo pripravke iz proste prodaje s salicilno, mlečno ali klorocetno kislino, ki jih svetujemo tudi dermatologi. Ker gre večinoma za snovi, ki neposredno poškodujejo kožo, lahko pride do premočnega vnetja ali sekundarne okužbe. Zato odsvetujemo samozdravljenje bradavic na obrazu in sluznicah.

Če da, katere metode samozdravljenja vendarle priporočate?

Za KB je učinkovito samozdravljenje z različnimi kavstičnimi sredstvi, kot so salicilna, mlečna in klorocetna kislina – ta so dostopna v prosti prodaji. Pomembno je tudi sprotno mehansko odstranjevanje odmrle kože z bradavic, za kar lahko uporabijo strgala ali pile ali obiščejo pedikerko. Genitalne bradavice si lahko bolniki zdravijo doma z nanašanjem virostatika podofilotoksina ali imunomodulatorja imikvimoda – izdajata se le na zdravniški recept. Pri samozdravljenju je izjemnega pomena natančno upoštevanje navodila za uporabo, zaščita okolne zdrave kože z gosto kremo ali mazilom ter previden nanos zdravila le na mesto bradavice.

Za preprečevanje širjenja KB na javnih prostorih se svetuje obutev in vodoodporne obliže za zaščito NB. Odsvetuje se grizenje nohtov, sesanje prsta in agresivno britje, saj se preko tovrstnih (mikroskopskih) poškodb kože olajša vstop HPV v kožo.

Za preprečevanje GB priporočamo zvestobo enemu partnerju, uporabo kondoma in preventivno cepljenje s štirivalentnim HPV-cepivom (zaščiti pred okužbo s HPV 6, 11, 16, 18).