Posijalo bo poletno sonce, z njim pa bo prišla tudi neznosna vročina, ki ji v poletnih mesecih le s težavo ubežimo. Z upoštevanjem napotkov pa lahko neprijetne zdravstvene posledice, ki jih visoke temperature prinašajo, vsaj malo ublažimo. Za začetek se oblecite v lahka svetla oblačila, si  privoščite kozarec vode in si poiščite ležalnik v senci.

Avtorica: Nika Arsovski

Poskrbimo za najobčutljivejše

Vročina najpogosteje prizadene bolj občutljive skupine ljudi, kot so otroci do četrtega leta starosti, starejši, kronični bolniki, osebe s prekomerno telesno težo in tisti, ki opravljajo delo na prostem. »Starejši so najobčutljivejši na bolezenska stanja. Pogosto jemljejo zdravila, ki lahko vplivajo tudi na uravnavanje toplote v telesu, s starostjo pa nekoliko upade tudi občutek za žejo.

Zato jim svetujemo rekreacijo v hladnejših urah dneva, pomembno pa je prav tako zavestno redno zadostno uživanje tekočin. Ob tem naj upoštevajo svoje omejitve in se v primeru dvomov posvetujejo z zdravnikom,« svetuje Ana Hojs, dr. med., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zlasti občutljivi so tisti, ki prekomerno uživajo alkohol ali uporabljajo določena zdravila, pa tudi ljudje z akutnimi in kroničnimi obolenji. Ne pozabimo tudi na otroke, ki jih v vročih poletnih mesecih starši puščajo kar v razgretih avtomobilih. Številni pozabljajo, da malo odprto okno ne vpliva na notranjo temperaturo in segrevanje avtomobila, poleg tega pa se kljub vnaprejšnji uporabi hlajenja temperatura kmalu izenači z zunanjo.

Tudi pri temperaturi 21 °C in manj se lahko avto v sončnih dneh v manj kot desetih minutah ogreje toliko, da temperatura lahko ogrozi otrokovo življenje. Ti so namreč še posebej ogroženi, saj se njihovo telo segreje tri- do petkrat hitreje kot telo odraslih, njihovo znojenje pa še ne deluje tako dobro. Posebej ogroženi so majhni otroci s povišano telesno temperaturo, drisko ali težavami z bruhanjem. Če torej vidite otroka, zaprtega v avtomobilu, pokličite 112 in jih opozorite ter upoštevajte njihova navodila.

Dobrodošle aktivnosti v vodi

V poletnih mesecih na naš organizem pomembno vpliva vročina, poleg te pa tudi UV-sevanje in povišana koncentracija ozona. Od okoljskih dejavnikov v poletnih mesecih velja posebno pozornost posvetiti prav slednjima. Ozonu se izognemo tako, da se v času najvišjih koncentracij ne ukvarjamo s športom. Najpogosteje so koncentracije visoke ob jasnem vremenu v popoldanskem času. Za natančnejše podatke pa je treba spremljati napovedi.

Pred UV-sevanjem se zaščitimo z umikom v senco, obleko, pokrivalom in očali ter če je gibanje na soncu res nujno, s pripravki za zaščito pred soncem. Če se sicer zavedamo danosti in omejitev svojega telesa, načina življenja in vplivov okolja, strokovnjaki športnih aktivnosti ne odsvetujejo, opozarjajo pa, da znajo biti nekatere manj obremenjujoče kar se tiče vročine, predvsem dobrodošle so aktivnosti v vodi. »Pri mišičnem delu namreč nastaja toplota, kar pri pretiravanju v vročini lahko privede do pregretja. Voda je blagodejna zato, ker se v vodi telo hitreje ohlaja,« pojasni zdravnica. Športne aktivnosti na prostem je smiselno izvajati v hladnejših delih dneva, torej zgodaj zjutraj ali zvečer.

Ob tem pa ne smemo pozabiti na zadostno pitje tekočin in pri daljših aktivnostih tudi nadomeščanje soli. Veliko vlogo pri poletnih aktivnostih ima tudi potenje, ki je zelo pomemben način odvajanja toplote iz telesa. Na potenje vplivajo številni vzroki: telesna aktivnost, starost, hormonska stanja, tudi bolezenska stanja in nekatera zdravila. »Zdrav organizem s potenjem uravnava telesno toploto, če mu le zagotovimo dovolj tekočine. Pri tem nam lahko pomagata preprosti oceni: barva urina, ki je pri zdravem človeku, ki zaužije dosti tekočine, svetla, in tehtanje pred in po naporu, ki nam pokaže, koliko tekočine smo izgubili,« pojasnjuje Ana Hojs, dr. med. Prekomerno potenje ima lahko številne različne vzroke in je zato ob pojavu potreben posvet pri zdravniku.

Preprosto ublažimo vročino

Z nekaterimi prijemi se lahko zdravstvenim težavam, ki jih povzroča vročina, tudi izognemo. Pozorni bodimo na količino zaužite tekočine, ki naj znaša vsaj dva litra, odvisno od stopnje potenja. Zaznavamo jo predvsem z občutkom za žejo in s frekvenco uriniranja. Zdravniki v poletnih mesecih priporočajo predvsem uživanje vode, odsvetujejo pa pitje kofeinskih, alkoholnih ali sladkih pijač, ki le še povečujejo odvajanje vode iz telesa.

Izogibajte se tudi pretirano mrzlim pijačam, ki lahko povzročijo želodčne krče. Pri hrani bodimo pozorni predvsem na varnost in kakovost. V vročini se namreč hrana hitreje pokvari, zato obstaja večja nevarnost zastrupitev. Živila zato shranjujmo v hladilniku, pozorni pa bodimo predvsem na meso, hitro pokvarljive mesne izdelke in živila, ki vsebujejo jajca ali mlečne beljakovine. Sadje in zelenjavo je pred zaužitjem priporočljivo dobro oprati pod curkom vode. Zadržujte se v zaprtih in hlajenih prostorih, za svežo količino zraka v sobi pa poskrbite zjutraj ali zvečer, čez dan pa oken ne odpirajte pretirano. Priporočljiva je uporaba rolet, ki odbijajo sonce, če pa je mogoče, prižgite tudi klimatsko napravo.

Če te doma ali na delovnem mestu ni, se zadržujte na javnem hlajenem prostoru, saj že nekaj ur dnevno, ki jih preživite v ohlajenem prostoru, koristi pri vzdrževanju normalne telesne temperature. Kljub temu pa bodite pozorni, saj lahko pretirana in nepravilna uporaba klime povzroči tudi številne nevšečnosti. Telo lahko hladite tudi s hladno prho. Oblecite se predvsem v lahka, bombažna ali lanena oblačila, ki naj ne bodo pretesna. Glavo si zaščitite s pokrivalom in se namažite z ustreznim zaščitnim faktorjem, ki naj bo vsaj 20 ali več. Bodite pozorni na zaščito UVB in UVA, saj boste le tako v celoti obvarovali svoje telo pred nevarnim sevanjem. V primeru znakov vročinskih krčev, vročinske izčrpanosti ali vročinske kapi pokličite zdravniško pomoč.

Obdobja visokih temperatur povzročajo številne zdravstvene težave, kot so vročinski krči, izčrpanost, kožni izpuščaji, motnje zavesti in celo kap.

Julij-avgust 2016