Nastopili so toplejši meseci, ko večji del dneva preživimo na prostem, bodisi ob igri, športnih aktivnostih ali iskanju sončnih žarkov. Medtem ko se brezskrbno gibljemo, uživamo v pikniku ali se predajamo igri z najmlajšimi, pa moramo biti pozorni tudi na manjše in večje nesreče, ki se nam lahko pripetijo. Čudovitega sončnega popoldneva v hribih se lahko kaj hitro spominjamo po žuljavih nogah, poležavanja na bližnjem travniku pa po čebeljem piku. Preden zakurite žar ali obujete težke pohodniške čevlje, si zato preberite nekaj nasvetov, kako ravnati v primeru ran, prask, opeklin, pikov in žuljev.

Avtorica: Nika Arsovski

Rana je izraz, s katerim označujemo prekinitev celovitosti kože, kožnega tkiva. Koža je največji organ človeškega telesa, obenem pa tudi najtežji. Naše telo varuje pred zunanjimi vplivi, saj ščiti notranje organe pred poškodbami in preprečuje vdor mikrobov v telo. Sestavljena je iz treh plasti: povrhnjice, usnjice in podkožja. Koža je čutilo, s pomočjo katerega zaznavamo svet, prav zaradi svoje vloge je pogosto predmet poškodb, ran. Slednje glede na potek celjenja delimo na akutne in kronične. Akutne rane so posledica delovanja zunanje sile, mednje štejemo praske, ureznine, opekline … na njihovem mestu se običajno po dveh tednih celjenja oblikuje brazgotina. Zdravljenje kroničnih ran je dolgotrajnejše, saj je proces celjenja zaustavljen, vse dokler ne odpravimo motnje, ki le tega blokira. V to skupino uvrščamo preležanine, diabetične rane, arterijsko razjedo …

Rane in praske

Najpogostejše so površinske rane, ki jih običajno brez težav oskrbimo kar sami. Različne površinske praske in odrgnine lahko v nekaj minutah oskrbimo doma, potrebujemo le nekaj osnovnih pripomočkov in malo spretnosti. Za začetek si očistimo roke z milom, saj na ta način preprečimo stik bakterij in nečistoč z rano. Če v bližini nimamo vode in mila, si roke lahko umijemo tudi z antiseptičnimi vlažilnimi robčki, roke lahko zaščitimo tudi z rokavicami za enkratno uporabo, če so te na dosegu roke. Poškodovano mesto previdno očistimo, za kar uporabimo milo in čisto vodo, če je mogoče, pa kar fiziološko raztopino. V naslednjem koraku obolelo mesto previdno osušimo in ga, če je to potrebno, zaščitimo z oblogo za oskrbo rane, s čimer preprečimo vdor bakterij.

Antiseptična krema

Rano lahko za hitrejše celjenje oskrbimo tudi z antiseptično kremo, ki pospešuje celjenje površinskih ran in preprečuje okužbo. Rane se v večini primerov ob pomoči celičnih procesov zacelijo same, kadar je sposobnost celjenja oslabljena, je potrebna dodatna pomoč. V primeru globljih ran in spremljajoče krvavitve je postopek oskrbe nekoliko drugačen. Rano pod tekočo vodo spiramo med pet in deset minut, saj s tem odstranimo umazanijo in bakterije. Če je treba, z gazo, ki smo jo pred tem namočili v vodi, očistimo kožo okrog same rane. Poškodovani predel dobro osušimo s čisto krpo ali sterilno gazo, nato pa ga pokrijemo s primerno oblogo za rane. Pri tem se odsvetuje uporaba klasične gaze, ki se lahko hitro izsuši ter sprime s samo rano, zato lahko ob menjavi pride do raztrganja novonastalega tkiva, ki se je vraslo med nitke gaze, kar oteži samo celjenje.

Gaze rane pogosto tudi ne zaščitijo dovolj, saj prepuščajo izločke in bakterije. Za zaščito rane so tako primernejše posebne obloge, ki se ne primejo s tkivom, poleg tega jih ni treba menjavati tako pogosto, zaradi česar ne motijo celjenja. Če gre za večjo in globljo rano, posledica katere je izguba posamične funkcije dela telesa, kot je premikanje prstov ali hoja, je potreben obisk zdravnika. Četudi na koži posebnosti ni videti, gre lahko za težjo poškodbo.

Žulji in afte

Ob začetku sezone, ko po daljšem času spet obujemo športne copate ali smuknemo v pretesne čevlje, lahko kaj hitro začutimo neprijetne posledice v obliki žuljev. Ti nam kvarijo užitek ob telesni aktivnosti, s primerno oskrbo pa kaj hitro izginejo. Za začetek žulj pod curkom vode spiramo nekaj minut, nato pa predel dobro izsušimo, razkužimo in zavarujemo z obližem, ki pospeši vlažno celjenje. Ti obliži vpijajo tekočino iz žulja in omogočajo nastanek plasti, ki rano zaščiti in celi. Preprečijo tudi nadaljnji pritisk, ki bi lahko kožo poškodoval in povzročil bolečino.

Žuljev ne predirajte, če niso pretirano boleči in vas ne ovirajo, prav tako ne odstranjujte zunanjih plati kože, saj lahko to privede do okužbe. Če vas žulj močno boli in ga želite na vsak način predreti, uporabite sterilno iglo. Le to držite vzporedno s kožo, tekočino, ki izteče pri predrtju, pa vpijte v sterilno kompreso. Zatem žulj zaščitite z obližem. Čez nekaj dni s škarjicami odstranite tudi kožo, ki prekriva žulj. Tudi afte, ki se oblikujejo v naših ustih, niso nič kaj prijetne. Da pospešimo njihovo celjenje, uporabimo tekočino za izpiranje oz. pripravke, ki tvorijo tanek film na sami površini. Na ta način afto zaščitimo pred zunanjimi vplivi, posledično pa se zmanjša tudi bolečina v naših ustih in pospeši celjenje.

Modrice

Nepazljivost pri gibanju v naravi ali urejanju doma lahko hitro privede do udarca, posledica je boleča modrica na naši koži. Gre za milo obliko notranje krvavitve, ki je posledica sprostitve manjše količine krvi v mehka telesna tkiva. Modrice v večji meri niso nevarne. »Modrice, ki se nam pojavljajo, lahko po poškodbi, običajno niso nevarne. Modrice, ki se pojavljajo spontano, pa pomenijo krhkost žilne stene in so lahko znak za druge bolezni,« potrjuje prim. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., višja svetnica, specialistka dermatovenerologije. Udarjenemu predelu privoščite dobro mero počitka, lahko pa ga hladite tudi s hladnimi obkladki, a ne več kot deset minut skupaj. Če sumite, da je modrica znak resnejše poškodbe, ne odlašajte z obiskom zdravnika. Ob pogostem pojavljanju modric in njihovi vse večji intenzivnosti se zglasite pri osebnem zdravniku.

Ureznine

Ob rokovanju z nožem, pri delu na vrtu ali v kuhinji se kaj hitro lahko tudi urežemo. Manjše ureznine lahko oskrbimo že sami, če pa se krvavitev ne ustavi, rana pa je globoka in velika, bo potreben obisk zdravnika. Strokovna pomoč bo potrebna tudi v primeru, ko se rana zagnoji ali pa se pojavijo znaki okužbe. Površinske ureznine, pri katerih se krvavitev hitro ustavi, najprej primerno razkužimo, očistimo in sterilno povijemo. Če v rani ostanejo delci, jo namilimo z običajnim tekočim milom in speremo pod mlačno vodo. Če se urežemo z zarjavelim predmetom, bo potrebna tudi zaščita proti tetanusu. Praviloma vsaka rana, globlja od pol centimetra in daljša od dveh centimetrov, zahteva oskrbo zdravnika, predvsem zaradi možnosti okužbe in potrebne zaščite proti tetanusu. Za okužbo so dovolj že bakterije, prisotne v prahu ali na tleh, pogosto je bakterija Clostridium tetani prisotna v živalskih iztrebkih.

Opekline

Opeklinske rane se delijo na tri stopnje. Za opekline prve stopnje, ki so kot edine primerne za samooskrbo, je značilna le pordela koža, bolečina je zmerna, mehurjev praviloma ni. V drugo stopnjo sodijo opekline, pri katerih se pojavijo tudi boleči mehurji, koža se na posamičnih mestih lahko zadebeli. Pri opeklinah tretje stopnje pa gre za poškodbo celotne debeline kože, prepoznamo jih po usnjatem videzu kože in svetlejših področjih. Opekline druge in tretje stopnje zahtevajo strokovno oskrbo, opekline prve stopnje pa praviloma lahko oskrbimo sami.

Prvo pravilo je, da v vseh primerih opeklinskih ran najprej odstranimo povzročitelja. Če je opeklina posledica stika z vročo tekočino ali kemikalijo, mokra oblačila čim prej odstranimo. Če se je oblačilo prilepilo na kožo, ga ne odstranjujemo. V naslednjem koraku poškodovano mesto ohladimo pod mrzlo tekočo vodo, ki pa ne sme biti ledena, saj s tem povzročimo omrzline, ki poškodbo tkiva le še poslabšajo. Curek vode naj ne bo premočan. Ko opeklino ohladimo, lahko za hitrejše celjenje kože nanesemo pripravek, ki vsebuje lokalni anestetik, saj poleg ublažitve bolečine vlaži rano in spodbuja celjenje. Po potrebi rano zavarujemo. Če gre za opeklino prve stopnje in po enem tednu ne opazimo izboljšanja, je potreben obisk zdravnika. Prav tako zdravniško pomoč poiščite, kadar gre za opekline večjega obsega ali opekline na predelih, kot so obraz, roke, noge, dimlje. K zdravniku se napotite tudi, če se opeče otrok, mlajši od dveh let.

Ugrizi

Največ ugrizov povzročijo psi in mačke, na potovanjih pa nas lahko ugrizne tudi kakšno bolj eksotično bitje. Manjše ugriznine sicer niso smrtno nevarne, medtem ko je pri večjih lahko ogroženo tudi življenje. Pri ugrizu je večje tudi tveganje za prenos bolezni, kot sta steklina in tetanus. Najbolj v nevarnosti so otroci, saj gre v njihovih primerih za hujše poškodbe kot pri odraslih. S sterilno gazo očistimo okolico ugriza, saj s tem odstranimo slino, samo rano pa pustimo nekaj minut krvaveti, ker se s tem izločijo mikrobi in umazanija. Mesto ugriza nato temeljito izpiramo s tekočo vodo ter zaustavimo krvavitev, v naslednjem koraku pa zavarujemo s sterilno oblogo in se napotimo k zdravniku.

»Pri ugrizih je treba obiskati zdravnika, kadar se pojavijo rdečina, bolečina, oteklina okrog mesta ugriza. Ti znaki nakazujejo, da je prišlo do okužbe oziroma posledično vnetja. Takrat bomo morda potrebovali celo antibiotik. Takoj ob ugrizu pa je treba mesto sprati z milnico pod toplo vodo. Po možnosti tudi razkužimo,« pojasnjuje dr. Planinšek Ručigaj in poudari, da bo v nekaterih primerih potrebna nadaljnja obravnava. »Nevarni so ugrizi živali, ki imajo tanke zobe, saj globlje v tkivo zanesejo bakterije. Tudi človeški ugriz je zelo nevaren, zaradi številnih bakterij, ki jih imamo ljudje v ustih.« Kadar gre za ugriz živali, je potrebna tudi prijava v antirabični ambulanti, saj je lahko prišlo do okužbe s steklino. Pred steklino se lahko zaščitimo že prej s cepljenjem, to je priporočljivo predvsem za tiste, ki so podvrženi večjemu tveganju za ugriz ali poškodbo stekle živali. Slovenija je sicer z letom 2016 proglašena za državo, prosto stekline.

Piki žuželk

Med sprehodom ob cvetočem travniku ali med pripravami na piknik lahko kaj hitro pride do nezaželenega stika z žuželkami. Če alergije na pike žuželk nimamo, lahko ranjeno mesto preprosto hladimo. Brisačo, ki smo jo pred tem namočili v hladni vodi, ožamemo in pritisnemo ob mesto pika. Hladimo lahko tudi s pomočjo živil iz zamrzovalnika, vendar mednje in kožo najprej položimo kuhinjsko servieto. Uporaba ledu ni priporočljiva, saj lahko pripomore k nastanku ozeblin in posledično poškodb kože, saj se led lahko sprime s vrhnjo plastjo kože. Želo, ki je ostalo ob piku čebele, odstranimo z nohtom ali noževo konico.

Če sodite med tiste, ki so razvili alergijo na pike žuželk, pa previdnost nikoli ni odveč. Alergija se lahko pojavi po piku čebel, čmrljev, os ali sršenov, alergije na strupe ostalih žuželk so redke. V primeru pika se namreč na koži pojavi oteklina, ki po nekaj urah ali dneh izzveni. Spremljajo jo srbenje, pekoča bolečina in mravljinci. Če smo v preteklosti že doživeli preobčutljivostno reakcijo, ob ponovnem piku zaužijemo tablete iz škatlice za samopomoč. Če je alergijska reakcija močnejša, se lahko odraža z močno bolečino v trebuhu, vročino, krči v mišicah, oteženim dihanjem in požiranjem. Moten je lahko tudi govor. V najhujšem primeru lahko pik žuželke izzove anafilaktični šok, ki ga prepoznamo po otekanju ustnic, jezika, žrela in oči ter oteženem dihanju. Pojavijo se tudi krči in omotica, lahko tudi izguba zavesti. V primeru anafilaktičnega šoka je nujna takojšnja zdravniška pomoč.

Prva pomoč doma

Najpogostejše so površinske rane, ki jih običajno brez težav oskrbimo kar sami. Različne površinske praske in odrgnine lahko v nekaj minutah oskrbimo doma, potrebujemo le nekaj osnovnih pripomočkov in malo spretnosti. Za začetek si očistimo roke z milom, saj na ta način preprečimo stik bakterij in nečistoč z rano. Če v bližini nimamo vode in mila, si roke lahko umijemo tudi z antiseptičnimi vlažilnimi robčki, roke lahko zaščitimo tudi z rokavicami za enkratno uporabo, če so le te na dosegu roke. Poškodovano mesto previdno očistimo, za kar uporabimo milo in čisto vodo, če je mogoče, pa kar fiziološko raztopino. V naslednjem koraku obolelo mesto previdno osušimo in ga, če je to potrebno, zaščitimo z oblogo za oskrbo rane, s čimer preprečimo vdor bakterij.

ABC

A Rano pod tekočo vodo spiramo med pet in deset minut, da odstranimo umazanijo in bakterije.

B Žuljev ne predirajte, če niso pretirano boleči in vas ne ovirajo.

C Opekline druge in tretje stopnje zahtevajo strokovno oskrbo, opekline prve stopnje pa praviloma lahko oskrbimo sami.