Zopet prihaja čas dopustov, v katerem ljudje pogosteje potujejo tudi v eksotične kraje. Tam pa poleg lepih vtisov nanje preži tudi cel kup zdravstvenih težav in bolezni. Da bi se izognili zapletom, ki bi nam pokvarili dopust, je priporočljivo vsaj dva tedna pred odhodom obiskati potovalno ambulanto, se pozanimati o preventivnih zdravstvenih ukrepih ter poskrbeti za priporočljiva cepljenja.

Avtor: Anja Kuhar

O dobri pripravljenosti na potovanje je tekla beseda na tiskovni konferenci, ki se je odvila 8. maja v Zdravstvenem domu za študente Univerze v Ljubljani, na kateri so spregovorili Tadeja Kotar, dr. med., predsednica Sekcije za tropsko in potovalno medicino pri SZD, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, Vane Savinek, dr. med., asist. Mojca Miholič, dr. med., spec. druž. med., Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani, asist. Zoran Simonović, dr. med., spec., Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, in Tina Peček, Kompas d. d.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije naj bi se kar 60 % ljudi, starejših od 15 let, v letu 2011 odpravilo na vsaj eno potovanje. Večinoma je šlo za obisk drugih evropskih držav, najpogosteje držav Južne Evrope, kot sta Grčija in Italija.

Najpogostejše bolezni

Načini potovanja se spreminjajo, eksotične destinacije pa postajajo vedno bolj dostopne, zaradi česar se spreminja tudi incidenca bolezni, s katerimi se popotniki srečujejo.

Slovenci se na potovanjih najpogosteje okužijo z virusi hepatitisa, pogosto pa jih ogrožajo še malarija, tifus in potovalne driske, pa tudi rumena mrzlica in steklina. V zadnjih nekaj letih narašča tudi število obolelih z denga mrzlico, poleg tega ljudem načrte na potovanjih rade prekrižajo še okužbe sečil in različni prehladi, strokovnjaki pa opozarjajo tudi na visoko število spolno prenosljivih bolezni.

Tadeja Kotar, dr. med., ugotavlja, da na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja letno obravnavajo 300–400 potnikov, ki so potovali v eksotične kraje, med katerimi jih je 10–15 % hospitaliziranih.

Preventivni ukrepi in cepljenja

Na potovanjih srečamo raznovrstne bolezni in pred nekaterimi se je mogoče učinkovito zaščititi s cepljenji. Poznamo obvezna (rumena mrzlica) in priporočena cepljenja (virusi hepatitisa, tifus itd.), poleg njih pa je priporočeno tudi obnovitveno cepljenje (npr. proti ošpicam, tetanusu, otroški paralizi).

Rumena mrzlica

Za rumeno mrzlico, akutno virusno boleznijo, ki jo prenašajo komarji in v 20–50 % lahko povzroči smrt, popotniki najpogosteje zbolevajo v državah Srednje in Južne Amerike in v centralni Afriki. Na srečo obstaja učinkovito cepivo, ki je za vse potnike, ki potujejo na endemična območja, tudi obvezno, kar pomeni, da jim brez njega ne dovolijo vstopa v državo.

Hepatitis

Med priporočena cepljenja sodijo cepljenje proti virusom hepatitisa, predvsem hepatitisa A, ki se večinoma prenaša preko okužene hrane in vode v deželah z nižjim higienskim standardom.

Mogoče se je cepiti tudi s kombiniranim cepivom proti virusoma hepatitisa A in B, saj so okužbe s hepatitisom B, ki se prenaša s spolnimi stiki in telesnimi tekočinami, nezanemarljive.

Tifus in steklina

Če se odpravljate v Indijo ali Jugovzhodno Azijo, je priporočljivo tudi cepljenje proti tifusu, črevesni okužbi, ki se prenaša preko hrane, zaradi katerega letno umre 200.000 ljudi. Če se spuščate v jame, pa premislite tudi o cepivu proti steklini, saj so netopirji največji svetovni prenašalci stekline.

Pri nekaterih cepivih je za učinkovito zaščito potrebnih več odmerkov, zato z obiskom zdravnika ne odlašajte in ga obiščite vsaj 4–6 tednov pred odhodom na potovanje.

Malarija

Potniki vsako leto ‘prinesejo’ domov tudi nekaj primerov malarije, parazitske bolezni, ki jo prenašajo komarji in je najpogostejša v Zahodni Afriki, Srednji Ameriki, v Indiji, na otokih Tihega oceana ter v Juhovzhodni Aziji. Učinkovitega zdravila proti malariji žal ni, čeprav asist. Zoran Simonović, dr. med., spec., navaja, da naj bi bilo po dosedanjih izsledkih na voljo do leta 2015.

Da bi se malarije ubranili, dosledno upoštevajte preventivne zaščitne ukrepe pred komarji, ki veljajo za vse bolezni, pri katerih so komarji prenašalci bolezni: oblačila naj imajo dolge rokave in hlačnice, uporabljajte repelente in mreže proti komarjem, stroka pa priporoča tudi uporabo antimalarikov, ki jih predpiše zdravnik.

V splošnem poskrbite za ustrezno higieno rok, pazite, kaj in kje jeste ter vedno izberite ustekleničeno vodo. Če dopustujete v tropskem pasu, se izognite tudi kopanju v stoječih vodah v tropih, ne glede na to, kako vabljive so in kako vroče vam je.

Potovalne pasti

Poleg bolezni se ljudje na potovanjih srečujejo tudi z nepričakovanimi situacijami in s čustvi.

Asist. Mojca Miholič, dr. med., spec. druž. med., opozarja, da je pomemben dejavnik, na katerega moramo biti pripravljeni, tudi – promet. Popotniki, utrujeni od dolgega leta, velikokrat ne poznajo prometnega režima države in niso navajeni prometa, zato so v kombinaciji z utrujenostjo nesreče lahko tudi usodne.

Miholičeva opozarja še na eno past, in sicer na kulturni šok v eksotičnih deželah, ki lahko pomembno vpliva na človekovo ravnanje, predvsem, kar se tiče spolnosti. Kar tretjina turistov naj bi bila namreč aktivna na področju spolnega turizma na eksotičnih lokacijah in ljudje se pogosteje spuščajo v nezaščitene spolne odnose, kar sproži tudi druge spolne okužbe, kot sta npr. virus HIV in sifilis.

Pred potovanjem na pregled in posvet

Pred vsakim potovanjem, tudi če gre zgolj za skok čez mejo, strokovnjaki svetujejo obisk Ambulant za potnike, ki jih najdete pri vseh območnih zavodih za zdravstveno varstvo. Zaenkrat podatki kažejo, da potniške ambulante obišče le 10–20 % potnikov, kar je obžalovanja vredno, saj na tem mestu lahko vsak dobi informacije o tveganjih na potovanju ter nasvet o obveznih ter priporočenih cepljenjih glede na epidemiološki položaj v državi, kamor potuje.

Razgovor v potniški ambulanti vedno poteka individualno, zdravnik pa na podlagi informacij, kam in kako človek potuje, kje bo nameščen, kakšno je njegovo zdravstveno stanje itd., določi individualno oceno tveganja

Posebna skupina potnikov, ki v zadnjih letih strmo narašča, pa so t. i. ‘last minute’ turisti, ki predstavljajo posebno tveganje, saj nimajo 4–6 tednov časa, da bi se na potovanje pripravili, in so bolj ranljivi za različna tveganja.

Poleg obiska Ambulante za potnike pred potovanjem obiščite svojega zobozdravnika, da bi bil oddih resnično brezskrben, pa si uredite še komercialno zdravstveno zavarovanje za tujino, pri katerem ne varčujte, saj lahko pokrije vse stroške tako zdravljenja kot urgentnega prevoza domov.

Potem pa le še pripravite kovčke in brezskrben oddih se lahko začne.

Na pot vedno vzemite potovalno lekarno, v kateri ne smejo manjkati:

• termometer
• tablete za zniževanje telesne temperature
• protibolečinske tablete
• tablete proti prehladu in vnetem grlu
• tablete za urejanje prebave (proti driski in proti zaprtju)
• rehidracijski praški za nadomeščanje izgubljenih soli ob močnem potenju, bruhanju ali driski
• tablete proti slabosti
• zdravila proti alergijam
• razkužilo, gaze, obliži, povoji, pinceta in škarjice
• sončna krema ter repelenti
• vsa zdravila, ki jih redno jemljemo