Pred vsakim potovanjem si morate odgovoriti na vprašanje, kam in na kakšen način boste potovali, predvsem mislim s tem na to, kakšne so zdravstvene ter higienske razmere in kako je razvita zdravniška pomoč na želenem cilju/destinaciji.

Avtor: asist. Mojca Miholič, dr. med., spec. družinske medicine

Odhajam na počitnice. Ali naj s seboj vzamem antibiotike?

Vsekakor priporočam, da vzamete s seboj dve različni vrsti antibiotikov. Prva izbira antibiotika naj bo tak, ki bo pomagal pri zdravljenju najpogostejših, nenadnih, akutnih težav okužb dihal (vnetje sinusov, vnetje žrela, grla, vnetje sapnic) ter kožnih okužb, torej penicilinski antibiotik. Drugi naj bo v pomoč pri zdravljenju težav s strani prebavil (trdovratne driske) in sečil, torej kinolonski antibiotik. V razvitih državah (Evropa) ob pojavu driske ne posegajte takoj po kinolonskem antibiotiku, pač pa sledite navodilom kot v Sloveniji, torej najprej jejte kuhan riž in pijte veliko rehidracijske tekočine (kupite jo v lekarni). Ob pojavu zvečane telesne temperature pa morate vzeti tudi antibiotik in obiskati zdravnika v državi, kjer se nahajate. Dobro zdravstveno zavarovanje vam bo omogočilo poceni in ustrezno strokovno pomoč. Samozdravljenje okužb NI vedno najboljša izbira. Oba antibiotika vam mora predpisati izbrani zdravnik na »beli« recept, saj vam tovrstnega zdravljenja NE krije slovenski sistem zdravstvenega zavarovanja. POZOR! Edina nevarnost je, da ste morda na določen antibiotik alergični in vam lahko to dejstvo (če antibiotika že od prej ne poznate) povzroča na potovanju še dodatne nevšečnosti.

Jet lag – kaj je to?

S tujko mu pravimo cirkadiana disritmija in se pojavi pri potovanju (z letalom) vzdolž več kot dveh časovnih pasov, predvsem zaradi hitro spremenjenega časa (dan/noč), kot smo ga bili navajeni doma. Človekova »notranja ura« spanca in budnosti se začasno poruši, s tem se spremeni izločanje melatonina, celotna  hormonska regulacija organizma, tek oz. lakota, spanje, telesna temperatura, … To sicer ni bolezen, lahko pa močno obremeni določene popotnike in jim poslabša kakovost bivanja na poti (posebno zaradi zaspanosti in ne zbranosti, če bodo npr. na potovanju vozili avtomobil) v prvih dneh potovanja. Več težav povzroča organizmu prilagajanje »novemu času« pri potovanju na vzhod, kot na zahod! Traja nekaj dni in prilagajanje »novemu« času se od posameznika do posameznika razlikuje (pravimo, da se telo prilagaja na normalo »po en dan« za vsako spremenjeno časovno območje). Ob prihodu na kraj dopusta poskušajte čim bolj slediti življenju po »tamkajšnjem času«, hranite se in pojdite spat po »novi uri«, čim več se izpostavljajte dnevni svetlobi.

Običajno imam na potovanju težave z zaprtjem. Kaj mi svetujete?

Na potovanju, posebno v prvih dneh, neredko povsem spremenimo svoj običaji življenjski slog (in tudi jet lag je lahko eden od vzrokov!). Zaprtje v prvih dneh naj vas ne prestraši, saj je običajno to zgolj začasna neprijetnost, povezana z lenim črevesjem. Najpogostejši vzrok za zaprtje na potovanju predstavljajo: premajhen vnos tekočin (predvsem v vročem in vlažnem podnebju), manj gibanja in manj fizične aktivnosti (kot doma), nezadosten vnos vlaknin v hrani (normalno priporočamo 20–35 gramov vlaknin v hrani) in spremenjen ritem izločanja blata. Bodite pozorni na vse te dejavnike in se posvetite vsakemu posebej. Povečajte vnos tekočin in pijte tudi med obroki. Odsvetujemo uživanje alkoholnih pijač. Juha je zelo koristen del obroka. Kupite veliko svežega sadja (pozor: v nekaterih deželah ga ne morete kar tako oprati, ker je voda onesnažena in ga morate prej olupiti), npr. jabolka, ananas in grozdje. Poskušajte čim več hoditi in kolesariti in pridobite nazaj svoj normalni ritem za izločanje blata, tako kot ste ga imeli doma. Le v izjemnih primerih priporočamo uporabo laksativov (blagih odvajalnih sredstev).

Potovalna lekarna mora biti prilagojena vsakemu posamezniku (starost, spol, fizična pripravljenost, bolezenska zgodovina so pomembni dejavniki), zato se bo razlikovala med npr. kroničnim bolnikom z zvečanim krvnim tlakom in novorojenčkom!

V tabeli je prikazana osnovna lekarna za prvo pomoč. Vsak posameznik bo lahko še kaj dodal (ali odvzel), smiselno je, da se o tem pogovorite s svojim osebnim zdravnikom.

Zakaj mi med vožnjo z avtomobilom postane slabo? Kaj pa ob potovanju z letalom, ladjo?

Temu pojavu pravimo potovalna bolezen oziroma kinetoza. Kaže se z vrtoglavico in s slabostjo, kmalu po vstopu na nihajočo, gugajočo ladjo, pa tudi med letalskim poletom, če ga spremlja huda turbulenca in med daljšo vožnjo z avtomobilom/vlakom, če ste nagnjeni k tej bolezni. Potovalna bolezen NI prava bolezen, pač pa začasno stanje organizma. Pojavi se, ko si oči, mišice, koža in ravnotežni organ v notranjem ušesu nasprotujejo pri informiranju možganov. Npr. ko berete knjigo v premikajočem se avtomobilu, vaše notranje uho in koža pravijo možganom, da se premikate naprej, vaše oči in mišice pa pravijo možganom, da še vedno sedite pri miru. Priporočamo, da na ladji sedite najnižje in na sredini ladje ter gledate v smeri vožnje. V avtomobilu sedite spredaj, na vlaku v smeri vožnje, v letalu ob oknu, in sicer še pred krili letala. O možnosti uporabe zdravil se pogovorite s svojim osebnim zdravnikom, sicer pa držite glavo čim bolj pokončno, poskušajte zračiti vozilo in piti brezalkoholno tekočino.

Ali lahko zbolimo (se prehladimo) ob uporabi klimatske naprave v stanovanju in avtomobilu?

Odgovor je DA. Veliko ljudi, ki delajo v prostorih s klimatsko napravo in ki potujejo s prevoznimi sredstvi, v katerih je klimatska naprava, opisuje boleče žrelo, nahod, slabost, bolečine v očeh in glavobol. Klimatska naprava zrak ohladi in zelo osuši in tak zrak lahko draži našo sluznico dihal (tudi ta postane izsušena in bolj ranljiva, neodporna za okužbe). Bodite pozorni na to in se ne izpostavljajte prekomernemu hlajenju ob prezračevalnih napravah. V prevoznih sredstvih si pokrijte ušesa in se obrnite proč od vira hladnega zraka.

Julij – avgust, 2012