Avtorica: Nika Arsovski
Neprijetnosti nam lahko dodobra zagrenijo potovanja, zato je prav, da se nanje pripravimo, še preden do njih pride. Med potovanji moramo največjo mero pozornosti posvetiti najobčutljivejšim skupinam: nosečnicam, najmlajšim in starejšim. Otroci uživajo v raziskovanju sveta, zato so dosti bolj podvrženi prebavnim okužbam in virozam, ki se odražajo z bruhanjem in drisko. Potovalna driska je namreč najpogostejša zdravstvena težava, ki se pojavi na samem potovanju ali kmalu po vrnitvi domov in doleti skoraj polovico vseh popotnikov. Medtem ko blaga driska mine sama od sebe, pa lahko v nekaterih primerih bolnika zadrži tudi v postelji in zahteva spremembo naših potovalnih načrtov.
Otroku v primeru driske v manjših dozah ponudimo zadostno količino vode, pomoč lahko poiščemo tudi v raztopinah in praških, ki preprečujejo izsušenost. Driska lahko hitro doleti tudi odrasle. Okužimo se lahko s hrano, povzročitelje pa lahko v nekaterih primerih prenesemo v telo tudi preko onesnaženih rok. Hitra izguba vode lahko ob visoki temperaturi zraka vodi v alarmantno stanje, zato ne pozabimo na vnos elektrolitov in velike količine tekočine. Strokovnjaki priporočajo glukozno-elektrolitno sol, pa tudi pitje prekuhane vode in nesladkanih čajev. V pomoč vam bodo tudi probiotiki, ki pripomorejo k normalizaciji črevesne flore, ter medicinsko oglje.
V poletnih mesecih tako ne pozabimo na ustekleničeno vodo, ki naj bo vedno pri roki, tudi med potjo. Če potujete z dojenčkom in pri njem opazite prve znake driske, poiščite zdravniško pomoč, saj so naši najmlajši še posebej občutljivi na izsušitev. Tudi starejši so ob vročih poletnih temperaturah na udaru. Zaradi zmanjšane možnosti za ohranjanje vode v telesu in zmanjšanega občutka za žejo pogosteje podležejo dehidraciji. Poskrbimo, da bodo pri roki vedno imeli zadostno mero brezalkoholnih in nesladkanih pijač. V vročih mesecih naj se zadržujejo v hladnih prostorih, izogibajo naj se večjim telesnim naporom, saj sicer lahko pride do hipertermije, povišane telesne temperature zaradi nezmožnosti telesnega ohlajanja.
Ob slabši higieni rok, ki na potovanjih pogosto ni primarnega pomena, nas lahko doleti tudi vnetje zgornjih dihal, ki je pogosto predvsem pri otrocih. Pozorni bodimo tudi na pike žuželk in poškodbe, v primeru katerih naj bodo pri roki mazila za lajšanje bolečin in pršila za rane. Nosečnice naj se vsaj dva meseca pred načrtovanim potovanjem o njegovi ustreznosti posvetujejo z zdravnikom, nosečniške težave so sicer najpogostejše v prvem in zadnjem trimesečju nosečnosti, zaradi česar naj se vsaj proti koncu nosečnosti izogibajo daljšim potovanjem.
Nosečnicam sicer večina letalskih družb dovoljuje polete do 36. tedna nosečnosti, medtem ko se potovanja s križarkami bodočim materam, ki so noseče več kot 28. tednov, odsvetujejo. Prav tako je dobro, da se nosečnice pred vsakim potovanjem z ginekologom posvetujejo o tveganjih in nevšečnostih, ki jih lahko doletijo na potovanjih, ter se naučijo prepoznavati resnejše zaplete, ki zahtevajo takojšnjo zdravniško pomoč. Pametno se je pozanimati tudi o tem, kakšna je zdravstvena oskrba na počitniški destinaciji in izbrati ustrezno zdravstveno zavarovanje, ki bo v primeru zapletov krilo nastale stroške.
Hujših bolezenskih stanj, proti katerim je na voljo cepivo, ni mogoče najti le v tropskih krajih, temveč lahko nanje naletimo že ob skoku čez mejo. Vrsta priporočenih cepljenj je sicer odvisna od posamezne države, trajanja, namena in načina potovanja ter lastnosti posameznega potnika. Med splošno priporočenimi cepljenji pa so cepljenje proti hepatitisu A, ki ga je mogoče prejeti samostojno ali v kombinaciji s cepivom proti hepatitisu B. Če se odločate za potovanja v JV Azijo, Afriko ali Latinsko Ameriko, strokovnjaki priporočajo cepljenje proti tifusu, ob obisku subsaharske Afrike v sušnem obdobju pa je priporočeno cepljenje proti meningokoknem meningitisu. Priporočljiva so še cepljenja proti japonskemu encefalitisu, otroški paralizi, gripi, steklini in tetanusu, če potujete v katero izmed držav z rumeno mrzlico, se oglasite v ambulanti za cepljenje in potovalno medicino, kjer vas bodo ustrezno cepili.
Pri nekaterih vrstah cepljenj je za pridobitev visoke zaščite potrebno opraviti dva odmerka cepljenja v razmiku vsaj štirih tednov, s katerima preprečimo razvoj bolezni v primeru okužbe. Prav zato cepljenje v zadnji minuti ni priporočljivo, temveč se o odmerkih pozanimajte vsaj mesec in pol pred odhodom. Potujete na malarična območja? Pozanimajte se o ustrezni zaščiti, obstaja namreč več vrst antimalarikov, vsaka pa ima svoje prednosti in slabosti, te lahko zajemajo vse od težav s spanjem do motenj razpoloženja in blagih prebavnih težav. Letno za malarijo zboli več kot 15.000 potnikov, veliko primerov se konča tudi s smrtnim izidom.
Zdravstveno zavarovanje
Zdravstveno zavarovanje predstavlja obvezen del potovalne »prtljage«. Če potujete po Evropi, si vsaj štiri dni pred potovanjem zagotovite evropsko kartico zavarovanja, ki med drugim pride prav tudi na potovanju po Avstraliji. Pred samim potovanjem si preberite pogoje, da v primeru nevšečnosti ne boste imeli težav pri uveljavljanju svojih pravic. Številnim neprijetnostim se sicer lahko izognete s sklenitvijo komercialnega zavarovanja z medicinsko asistenco v tujini, ki vam bo prišel prav tudi za potovanja zunaj evropskih meja.