Avtor: Vlasta Žvikart Zaveri, mag. farm., Lekarna Ljubljana
V primeru resnejše poškodbe ali bolezni bomo najprej potrebovali potrdilo o mednarodnem zdravstvenem zavarovanju, prav tako ne pozabimo vzeti kartice zdravstvenega zavarovanja. Če jemljemo kakršnakoli zdravila, si pri zdravniku pravočasno priskrbimo mednarodno potrdilo o nujnosti jemanja teh zdravil. Če potujemo v tropske in subtropske kraje, se oglasimo v ambulanti za potnike in tam opravimo vsa potrebna cepljenja. Prav tako si priskrbimo tudi ustrezna zdravila, če potujemo v malarična področja. Če se odpravljamo na daljšo pot v manj civilizirana področja, se je dobro oglasiti pri izbranem zdravniku in ga povprašati za nasvet; po potrebi nam bo predpisal tudi kakšno zdravilo na recept. Glede teh zdravil se v lekarni natančno pozanimajmo, kako in koliko časa jih je treba jemati, pa tudi, kdaj jih je smiselno vzeti in kdaj ne.
Včasih nam zdravnik predpiše tudi antibiotike, ki pa jih mnogi popotniki začnejo jemati brez pravega vzroka, če pa že, jih ponavadi jemljejo v neustreznih časovnih razmakih in premalo časa. Tako tvegajo, da se bo okužba, če je bila prisotna, po vrnitvi domov ponovila, saj je niso ustrezno pozdravili. Najpogosteje gre za zdravljenje težav, ki se kažejo kot diareja. Če se odpravljamo v bolj eksotične kraje, kjer je pojav driske tako rekoč neizbežen, bomo storili veliko koristnega, če bomo teden dni pred načrtovanim odhodom redno vsak dan jemali odmerek probiotika. Ta bo našo črevesno floro pripravil na spremembe, ki nas čakajo na poti, in omilil mnoge neprijetne posledice. Poleg tega bomo na pot odšli tudi z okrepljenim imunskim sistemom. Če nam zdravnik za primer hujše driske na poti predpiše loperamid, se z njim posvetujmo o njegovi pravilni uporabi, za nasvet pa povprašajmo tudi v lekarni. To zdravilo (ravno tako kot antibiotiki) ni primerno, da bi ga jemali na pamet in v vsaki situaciji. Namenjeno je zaviranju peristaltike in preprečuje izgubo vode ter elektrolitov, ko se strupene snovi, ki so povzročile okužbo v črevesju, iz telesa že izločijo (npr. po terapiji z aktivnim ogljem). Ob pojavu krvi v blatu moramo loperamid nujno jemati z antibiotikom. Na poti vedno poskrbimo za zadostno hidracijo. Če je mogoče, pijmo vodo, ki je zaprta z originalnim zamaškom, če te možnosti ni, jo prekuhajmo. Na voljo so tudi tablete za čiščenje vode, o katerih pred odhodom povprašajmo v lekarni. Ob pojavu prebavnih težav je v vodo priporočljivo zamešati rehidracijski prašek, ki naše telo oskrbi z izgubljenimi elektroliti.
Ko se odpravljamo na počitnice, ne pozabimo na sredstva proti bolečinam in vročini, v primeru potovalne slabosti pa si lahko pomagamo s tabletami proti potovalni slabosti (dimenhidrinat, ingver). Prav tako ne pozabimo na razkužilo ra roke, razkužilo za rane in komplet obližev. Za na pot so zelo priročni obliži, ki vsebujejo sodobne nelepljive obloge za zdravljenje ran, s katerimi se te t.i. vlažno celijo. Pozitivna plat teh obližev je tudi, da jih ni treba menjavati vsak dan, pač pa na približno tri dni. Za čiščenje rane je po mednarodnih priporočilih najprimernejša fiziološka raztopina, ki jo je dobro imeti s sabo v primernih manjših embalažah. Nadvse prav nam bo prišla krema za sončenje z visokim zaščitnim faktorjem, ki v potovalni lekarni nikakor ne sme manjkati, pa tudi repelent in mazilo proti alergijam. V potovalni lekarni je priporočljivo imeti še tabletke proti alergijam, termometer za merjenje telesne temperature, elastični povoj (za primer zvinov ali drugih udarcev), lepilni trak, nekaj sterilnih gaz, povoj, škarjice in mazilo za rane. S seboj lahko vzamemo tudi dermalno pršilo za hitrejše celjenje opeklin, če smo nagnjeni k prebavnim težavam (ki so na poti precej bolj pogoste kot doma) pa odvajala oz. antacide.
Vsakdo bo svojo potovalno lekarno prilagodil težavam, ki ga tudi sicer večkrat tarejo v domačem okolju. Poskrbimo, da vsa zdravila in ostale pripravke ter pripomočke hranimo v primerni torbici, zaščitene pred otroki, pred visokimi temperaturami pa jih je pametno zavarovati z aluminijasto folijo. Prepričajmo se, da vemo, čemu je kakšno zdravilo namenjeno in kako ga pravilno uporabljamo. Ravno zaradi tega zdravil ne jemljimo iz originalne embalaže in v škatlici pustimo tudi njihova navodila za uporabo. Vedno preverimo tudi rok uporabe teh zdravil in morebitne posebne pogoje hranjenja (npr. shranjevanje na hladnem).
Zelo pripravno zdravilo na poti, s katerim si lahko pomagamo ob pojavu akutne diareje, ki je največkrat posledica virusne ali bakterijske okužbe, je aktivno oglje. V lekarni ga lahko kupimo brez recepta. Aktivno oglje veže nase toksine, ki so povzročili okužbo. Večja aktivna površina zdravila veže nase več toksinov, zato je treba tablete pred uporabo zdrobiti in raztopiti v vodi.
Razkužila za roke, katerih uporaba se je še posebej razmahnila v času nevarnosti izbruha nove gripe, so za pot nadvse primerna, saj, še zlasti če potujemo v bolj odročne kraje, dostikrat nimamo na razpolago tekoče vode, s katero bi z rok odstranili prisotne mikroorganizme. Ta razkužila so na voljo v obliki tekočine, gela, pršila ali pene in nas ščitijo pred morebitnimi okužbami, ki jih povzročajo klice na rokah, ki jih dostikrat nevede zanesemo tudi na obraz ali celo v usta.
»Za na pot so zelo priročni obliži, ki vsebujejo sodobne nelepljive obloge za zdravljenje ran, s katerimi se te t.i. vlažno celijo.«
Julij – avgust, 2010