Juhuhu, še malo … in počitnice bodo tu! Konec šolskega leta je pred vrati in naši najmlajši že nestrpno pričakujejo brezskrbnost poletnih dni. Sonce, morje, gore so odlična ideja za zasluženi počitek. Aktivno preživljanje prostega časa v naravi pa ni vedno povsem nedolžno. Zadnjih trideset let strokovnjaki opozarjajo na večanje ozonske luknje, zaradi tanjšanja zaščitne ozonske plasti pa je ultravijolično sevanje sonca še bolj škodljivo. Stalni spremljevalec narave so tudi živali. Žuželke, meduze in drugi so lahko prava nadloga. Preventiva je vedno boljša kot kurativa. Zato poskrbimo, da bo naš dopust čim bolj brezskrben.

Avtorica: Maša Robič

Sončne opekline

Močno sonce je škodljivo, saj poleg opeklin povzroča tudi kožnega raka (bazalnocelični karcinom, ploščatocelični karcinom in maligni melanom, ki velja za enega najhujših oblik raka). Prekomerno sončenje pa pospešuje staranje kože. Da preprečimo nastanek negativnih učinkov, je pomembna primerna zaščita pred soncem:

• Poleti se med in 16. uro zadržujemo v senci.
• Pri aktivnostih na prostem se primerno zaščitimo z oblačili, ki zaščitijo vse predele kože. Svetujemo daljša, ohlapna oblačila svetlejših barv, ki so hkrati tudi bolj zračna in preprečujejo pregrevanje telesa.
• Na glavi nosimo pokrivalo.
• Oči zaščitimo s sončnimi očali.
• Uporabljamo zaščitna sredstva z zaščitnimi faktorji proti UVA- in UVB-žarkom. Ne pozabimo zaščititi ustnic, vek, predelov za uhljem in vratu.
• Pomembno je, da izberemo ustrezno visoko zaščitno sredstvo glede na tip kože ter da nanose večkrat ponovimo.

Kako ravnati pri sončnih opeklinah

Oskrba opeklin poteka glede na stopnjo poškodbe kože. Pristop k oskrbi sončne opekline je simptomatski. Pri manjših opeklinah, ki se kažejo z blago rdečico in pekočim občutkom, pokrijemo z mrzlim obkladkom ter kasneje kožo namažemo s hladilnim gelom oz. vlažilnimi negovalnimi kremami. Pazimo tudi na primerno hidratacijo. Za oskrbo hujših opeklin je potreben posvet s strokovnjakom. Na opečeno kožo nanesemo hladilni obkladek in se odpravimo k zdravniku.

Piki žuželk

Piki žuželk so pogosto nenevarni. Najpogosteje se srečamo s piki kožekrilcev (čebele, ose, čmrlja in sršena). Na mestu pika se pojavi lokalna reakcija z rdečino, oteklino, bolečino in srbečico, ki praviloma izgine po nekaj dneh. Pri ljudeh, ki so preobčutljivi na pik žuželk, lahko pride do sistemske reakcije, ki je lahko usodna. Nevšečnosti najlažje preprečimo z izogibanjem situacijam z možnostjo pika.

Kako ravnati pri piku čebele, ose, sršena ali čmrlja

Ob piku čebele moramo najprej odstraniti želo, saj se strup absorbira v prvih 20 sekundah po piku. Ne poslužujemo se stiskanja ali uporabe pincete, saj ob tem lahko pride do predrtja strupne vrečke, kar bi povzročilo večji vnos strupa v kožo. S čimprejšnjo odstranitvijo zmanjšamo nastanek otekline in bolečino. Prizadeti predel nato speremo pod tekočo vodo z milom, osušimo in blago lokalno reakcijo nato hladimo s hladnim obkladkom in kasneje s hladilnim gelom ali kremo z antihistaminikom, ki ublaži oteklino in srbenje.

Pri ljudeh, ki so alergični na pike žuželk, je nujna prepoznava sistemske reakcije, ki se kaže z različnimi stopnjami s prizadetostjo kože (srbenje, rdečina, koprivnica), prizadetostjo globljih slojev kože in sluznic (angioedem oz. oteklina). Nevarna je predvsem oteklina sluznice grla. Huda sistemska reakcija pa prizadene dihala in se kaže z dušenjem. Najtežja oblika sistemske reakcije je anafilaktični šok. Pridruženi so lahko tudi alergijski očesni ali nosni simptomi: pordele oči, solzenje, zamašen nos, izcedek iz nosu, srbenje oči in nosu. Običajno imajo ljudje, ki so že doživeli sistemsko reakcijo, s seboj set za samopomoč, ki vsebuje 2 tableti antihistaminika in 2 tableti glukokortikoida ter injektor z adrenalinom (anapen). Ob piku poskrbimo, da bolniki zaužijejo vse tablete iz seta za samopomoč in takoj poiščemo zdravniško pomoč. Izjemoma zdravniška pomoč ni potrebna, če pri bolnikih, ki so predhodno doživeli sistemsko reakcijo, ob ponovnem piku pride le do kožnih simptomov. Če bolnik čuti izrazito oteženo dihanje, piskanje v grlu ali prsih, oslabelost ali občutek izgubljanja zavesti, mu vbrizgajmo injekcijo adrenalina in nemudoma pokličimo 112.

Pri alergikih, ki še niso doživeli sistemske reakcije, oskrbimo lokalno reakcijo z obkladkom ali damo tableto antihistaminika.

Ožigi meduze

Meduza je morski ožigalkar, ki ga srečamo med plavanjem v morju. Nevarnost za našo kožo predstavljajo strupene ožigalke, ki jih moramo ob stiku z meduzo čim prej odstraniti. Mesto poškodbe se običajno kaže z lokalno vnetno reakcijo z oteklino, rdečino, bolečino in srbečico, lahko tudi izpuščajem ali mehurji.

Kako ravnati pri opeklini meduze

Kožo nemudoma speremo s slano vodo ter z drgnjenjem z brisačo odstranimo ostanke ožigalk, ki so vir strupa. Pomagamo si lahko tudi s tršimi predmeti, kot je kamen. Na mesto ožiga nato damo hladen obkladek. Nadaljnje celjenje opekline pospešimo z nanosom hladilnih losjonov ali vlažilnih krem.

Redko pa opeklina meduze povzroči hujšo sistemsko reakcijo. V tem primeru je potrebna takojšnja zdravniška pomoč. Strokovno pomoč poiščemo tudi, če kasneje po opeklini pride do krvavitev na mestu otekline ali širjenja reakcije nad tem mestom. Opeklina se popolnoma zaceli po dveh do treh tednih.

Recepti naših babic so priporočali tople obkladke in spiranje s sladko vodo. Danes je znano, da ti pospešujejo vnetno reakcijo. Iz istega razloga je odsvetovan tudi nanos kisa, limonovega soka ali soli.

Naši najmlajši

Ker so naši malčki posebej občutljivi na zgoraj naštete nadloge, je skrb za njihovo varnost toliko pomembnejša. Otroška koža je bolj občutljiva od kože odraslih, ker še ni popolnoma razvita, zato je občutljivejša tudi na sonce. Zaradi manjše površine je možnost pregretja še večja. Malčki so neustrašni raziskovalci in jim male živalce ne predstavljajo grožnje. Pazimo na njihovo varnost, da preprečimo neželene učinke sončnih opeklin, pikov kožekrilcev ali ožigov morskih ožigalkarjev. S tem bodo tudi naše počitnice bolj brezskrbne.