Iščite po prispevkih
Avtorica: Adrijana Gaber
V hladnem in vlažnem vremenu, ko večkrat tudi dežuje, nam pogosto ni do tega, da bi se oblekli in šli na prosto. Rekreacijo, če že, raje prestavimo v notranje prostore. Vendar pa to ni modra odločitev, saj nam bo tudi nekoliko hladnejši in vlažnejši zrak dobro del, izboljšal naše počutje, vzdrževali bomo svojo telesno kondicijo in lažje bomo optimistično preživeli čas, ko dnevi postajajo čedalje temačnejši in tudi krajši.
Če se v zimskem času predolgo zadržujemo v zaprtih prostorih, to lahko povzroči, da hitreje zbolimo za okužbami dihal. Še več, okužbe se med ljudmi tudi hitreje širijo. Zato se v mrzlih mesecih poveča možnost za pojav prehladnih obolenj, saj vdihovanje mrzlega zraka in izpostavljenost nizkim temperaturam oslabi imunsko odpornost sluznice dihal. Tako so pozimi mnogi soočeni z okužbami zgornjih dihal, ki se kažejo s kašljanjem, z nosnim izcedkom, s praskanjem ali bolečino v žrelu, z blago povišano telesno temperaturo in s slabim splošnim počutjem. Med boleznimi so pozimi sicer še posebej nadležne okužbe z virusom gripe ali pa angina, včasih pride celo do pljučnic.
V letošnjem novembru so že opazili, da število respiratornih okužb pri otrocih in mladostnikih narašča, prav tako je bil opazen porast okužb z respiratornim sincicijskim virusom (RSV), ki posebej ogroža dojenčke. Strokovni direktor Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana dr. Marko Pokorn je opozoril, da smo po podatkih Evropskega centra za nalezljive bolezni vodilni po pojavnosti okužb z RSV. Viden je bil tudi porast okužb pri starejših osebah, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo.
Po navadi smo povečano število tovrstnih okužb zaznali v zimskem času, v obdobju treh mesecev, letos pa naj bi virus RSV krožil že vse leto. Zato so staršem novorojenčkov svetovali, naj se izogibajo obiskom, predvsem oseb s prehladom. Če imajo drugega otroka v vrtcu, naj ga za to obdobje vzamejo iz vrtca, so še dejali in opozorili, da se pri odrasli osebi okužba lahko pojavi le v obliki zamašenega nosu, za dojenčka pa je lahko tudi usodna.
Več okužb z virusom RSV so v začetku novembra zaznali tudi pri starejših od 65 let, ki jih morajo sprejeti v bolnišnico. Virus je torej nevaren tako za otroke kot tudi za starejše. Zato pozivi k zračenju prostorov, izogibanju gneči ter varovanju rizičnih skupin niso odveč. Odveč pa ni niti priporočilo o gibanju na svežem zraku, ki bo izboljšalo naše počutje in okrepilo imunski sistem.
Ljudje smo različno telesno dejavni, nekateri se rekreirajo vsak dan, drugi to počnejo dvakrat ali trikrat tedensko, spet tretji si le enkrat mesečno privoščijo kakšen sprehod. Se pa količina gibanja spreminja tudi glede na življenjsko obdobje. Dojenčki in ljudje v visoki starosti so večinoma manj telesno dejavni kot ljudje v tako imenovanem aktivnem življenjskem obdobju. Koliko priporočljivo je gibanje v zimskih razmerah za starejše, za kronične bolnike, dojenčke in majhne otroke?
Z Matjažem Jerebom, dr. med., specialistom družinske medicine, smo se pogovarjali o teh dilemah in dal nam je nekaj koristnih nasvetov. Po njegovem mnenju je gibanje na prostem priporočljivo v vseh vremenskih razmerah, vseeno pa se je pri nižjih temperaturah treba ustrezno obleči in obuti, pri tem pa popaziti tudi na onesnaženost zraka z delci smoga. Gibati se je treba tam, kjer je boljši zrak. Kakšen pa je zelo mrzel zrak? »V našem podnebnem pasu pravzaprav izredno nizkih temperatur ni (več), ko pa temperatura pade pod –10 °C, je potrebne malce več previdnosti.«
Koliko se lahko starejši ljudje gibljejo na mrzlem zraku? »Priporočam, da se pri starejših ljudeh nekoliko zmanjša intenziteta gibanja, pa tudi časovno naj bo to gibanje na svežem zraku krajše. Bolje je, da starejši ljudje hodijo večkrat na dan na krajše sprehode, kakor pa daljši sprehod, kjer bi se lahko tudi podhladili. To pomeni, da hodijo petnajst minut ali pol ure, odvisno seveda od njihove zmogljivosti, pa tudi od tega, kako imajo urejene kronične bolezni. Če so dobro urejene, je tega gibanja lahko več, če niso, naj se ravnajo po navodilih svojega zdravnika.«
Kaj pa majhni otroci? »Pretirano varovanje dihal tudi pri majhnih otrocih ni potrebno, saj je gibanje na svežem zraku najboljša preventiva pred različnimi virusnimi in bakterijskimi boleznimi, ki nas oblegajo v poznem jesenskem in zimskem času. Naj bodo toplo oblečeni, in tudi vozička, v katerem vozimo dojenčka, ni treba prevešati s tekstilom. Tudi organizem dojenčka se mora spopasti z zunanjimi razmerami. Tako kot pri starejših velja, naj bo to gibanje na mrzlem zraku krajše in v lepšem delu dneva.«
Tako lahko dojenčke peljemo ven tudi pozimi, pri temperaturah pod ničlo, seveda primerno zaščitene v vozičku, malo večje otroke pa primerno oblečene. Ni treba torej čakati na pomlad, da bi otrokom privoščili svež zrak in sonce. Zimske temperature pri nas niso okoliščina, v kateri otroci ne bi smeli ven. Fiziologija dihalnih poti in imunski sistem v dihalih sta naravnana tako, da hladnejši zrak za zdrave otroke kot tudi zdrave odrasle ni škodljiv. Zdravi otroci naj gredo primerno oblečeni ven v vsaki zimski temperaturi, torej tudi v večjem mrazu.
Pri kroničnih bolnikih so najbolj izpostavljeni pljučni bolniki in astmatiki. Kaj priporočate njim? »Pljučnim bolnikom in astmatikom gibanje prav tako priporočamo. Pomembno je, da pljučni bolniki, astmatiki in bolniki s KOPB redno jemljejo svoja zdravila, da imajo dihalno funkcijo urejeno. V tem primeru se tudi oni lahko gibljejo v hladnejšem zraku, ki pa naj ne bo preveč onesnažen. Seveda tudi pri njih velja, da naj to gibanje časovno omejijo. Kronični bolnik naj gre na sprehod le za krajši čas v opoldanskih urah.«
V obolelih pljučih so namreč okvarjeni prilagoditveni mehanizmi pljučnega krvnega obtoka in obrambni mehanizmi proti okužbam, neučinkovit je tudi fizikalni čistilni mehanizem sluznice dihalnih poti. Pri njih je velika možnost poslabšanja bronhitisa, okužbe, povečane produkcije bronhialne sluzi, ki postane gnojna in jo bolnik obilno izkašljuje. Posledica je hudo poslabšanje oviranega dihanja, to je dušenja, pri napredovalih boleznih in starostnikih v takih okoliščinah opeša tudi srce.
Za zdrave rekreativce po besedah našega sogovornika praktično ni omejitev pri gibanju na prostem, tudi v zelo mrzlih razmerah. Vsak si sam ureja svoj režim treninga in rekreacije, tudi glede na starost in druge okoliščine ter vrsto treninga. Nekoga moti mrzel zrak pri teku in takrat je dobro, če si čez usta in nos namestimo šal, ki nekoliko ogreje vdihani zrak, ter s tem preprečimo morebitno dihalno stisko. Kolesarjenje za nekoga pri nekoliko nižjih temperaturah spet ni več prijetno, če mu to povzroča bolečine v mišicah in kosteh.
Pri intenzivni vadbi se kljub mrzlemu zraku potimo. To je lahko za naše zdravje neugodno, če nismo ustrezno pripravljeni. Ob intenzivnejši telesni dejavnosti, na primer teku, smo manj oblečeni. Zavarujmo pa predvsem trup, roke in noge so lahko manj pokrite. Potrebno je tudi ustrezno obuvalo, da nas ne bi zeblo v noge. Po končani rekreativni dejavnosti je priporočljivo, da se čim prej oprhamo in preoblečemo v suha oblačila.
Glede oblačenja velja priporočilo tako imenovanega slojnega oblačenja. Ko nam postane prevroče, preprosto slečemo vrhnji sloj oblačila in nasprotno: ko nas zebe, nadenemo še en sloj oblačila. Enako velja za otroke, saj se ti pri intenzivni dejavnosti lahko tudi pregrejejo, če pri njih pretiravamo s toplim oblačenjem. Otroci postanejo živahni na svežem zraku in se lahko precej spotijo. Pred tem jim slečemo vrhnji sloj oblačila. Ko pa se umirijo, jih nekoliko bolj zaščitimo.
A Če se v zimskem času zadržujemo v zaprtih prostorih, lahko hitreje zbolimo za okužbami dihal.
B Pri nižjih temperaturah se je treba ustrezno obleči in obuti.
C Majhni otroci, starejši ljudje in kronični bolniki naj se na mrzlem zraku gibajo omejen, krajši čas.