Čeprav se staranja bojimo, se bomo kljub temu postarali. Zagotovo ste se kdaj vprašali, kdaj se bo to zgodilo meni? Kako se mi bodo leta poznala? Bom potreboval očala? Kako bo z mojim poklicnim življenjem? Bom zmogla obveznosti v službi? Mogoče je šel kdo še  korak dlje in se vprašal, ali lahko staranje nadzorujemo. Se lahko staranju izognemo ali je neizogibno?

Kljub staranju želimo kakovostno in polno življenje. Počasi, a vztrajno se razvija posebna vrsta medicine ali bolje rečeno subspecialnost 21. stoletja – antiaging medicina (AAM). Od leta 1993 jo izvaja na tisoče zdravnikov po vsem svetu in tako je postala najhitreje rastoče znanstveno medicinsko društvo. Povezuje zdravnike vseh specialnosti: ortopede, nevrologe, plastične kirurge, zobozdravnike, dermatologe, interniste, … Medtem ko tradicionalna medicina sloni predvsem na diagnostiki in zdravljenju bolezni, je cilj AAM optimalno zdravje in počutje v vseh življenjskih obdobjih, še preden izbruhne bolezen.

Avtor: Taja Dular Potočar, dr. dent. med.,

spec. antiaging medicine

Funkcionalna, preventivna, celostna

Funkcionalna, ker je njen cilj izboljšanje in pomladitev posameznih telesnih funkcij  (npr.prebavne, srčne, seksualne, pljučne….).

Preventivna, ker posreduje, še preden pride do bolezni (kar lahko dosežemo že z majhnimi spremembami v prehrani, načinu življenja ali vzorcu spanja). S pomočjo najnaprednejših medicinsko-tehnoloških dosežkov, npr. z genetskimi testi, prepoznamo napako, še preden se le-ta pojavi in razvije v bolezensko stanje.

Holistična ali celostna, saj gleda na bolnika kot na celoto in vsak del telesa obravnava in zdravi kot del celote. Vsi procesi v našem telesu so medsebojno povezani. Napaka ali slabo delovanje enega procesa povzroči napako ali slabše delovanje drugega procesa. Tu se tudi najbolj razlikuje od tradicionalne medicine, saj le-ta pogosto razdeli bolnikovo telo na posamezne dele, ki jih potem obravnavajo različni specialisti.

Kakšni so cilji?

Do danes je bilo izvedenih mnogo študij, ki jasno potrjujejo učinkovitost enostavnih in naravnih terapevtskih metod, ki pomagajo upočasniti s starostjo povezane nepravilnosti, stanja, disfunkcije in bolezni ter tako prispevajo k dolgemu in zdravemu življenju ob mladostnem videzu in dobri psihofizični kondiciji.

Danes vemo, da smo na vrhuncu svojih zmožnosti nekje okrog 25. leta starosti, ko je skeletna zrelost že dosežena, možganska zrelost pa dokončna. To je idealno obdobje za prvi popolni preventivni pregled celotnega telesa, saj le-tako pridobimo referenčne(primerjalne) vrednosti za prihodnost. Prav takrat se bodo sčasoma začeli tudi kazati znaki staranja. Glavni cilj AAM je približevanje optimalnemu stanju, ki ga nato vzdržujemo v pozno starost. Ne gre le za vzdrževanje zunanjega mladostnega videza, temveč za zdravo in vitalno starost ter aktivno in kakovostno psihofizično počutje. Skratka starost brez bolezni, saj starost ni bolezen.

Ključ do večne mladosti?

Poznamo kar nekaj  terapevtskih strategij in metod, ki nam lahko izboljšajo  »antiaging« potencial in nam tako bistveno pripomorejo h kakovostni in aktivni starosti.To so predvsem preventivni genetski testi, s pomočjo katerih dobimo informacije o svojih sposobnostih in občutljivostih za različne zunanje dejavnike, kot so npr. prehrana, zdravila, stres, fizična aktivnost, onesnaženost, pesticidi, … Posameznik lahko uporabi tako pridobljene informacije ter tako  prilagodi svoj načina življenja, prehrane, okolja …Za naš obstoj in naše zdravje so odločilnega pomena hormoni oz. hormonsko ravnovesje. Žal pa raven hormonov prav tako začne upadati po 25. letu. Prve znake postopnega upadanja hormonov začutimo okrog 40. leta.

Kaj lahko storimo sami?

Ključnega pomena je primerna in redna prehrana: zmanjšan vnos sladkorja in nasičenih maščob ter seveda čim manj alkohola in tobaka itd. Ne smemo zanemariti tudi primerne telesne teže in redne fizične vadbe. Pomembno je  urejeno spolno življenje in optimističen način razmišljanja ter zaposlenost malih sivih celic v možganih, saj tako krepimo spomin. Razviti moramo zdrave spalne navade. Izbrati si moramo zdravo življenjsko okolje. Seveda se stresu ne moremo vedno izogniti, je pa pomembno, da se ga naučimo obvladovati. Za ohranitev in izboljšanje posameznikovega zdravja so pomembni redni preventivni pregledi pri različnih specialistih (dermatolog, ginekolog, zobozdravnik, urolog, …). Za sklenitev celotne slike pa je treba omeniti še kožo, ki je naš največji organ in zrcalo našega zdravja. Vendar pa je zaman kakršenkoli pomlajevalni poseg (tako kirurški kot nekirurški) brez notranjega ravnovesja.

Zakaj nekateri ljudje z določeno hrano pridobivajo telesno težo, drugi pa jo izgubljajo?

Preventivni genetski testi predstavljajo  nov pristop, ki poudarja, kaj je najbolj optimalno za posameznikovo zdravje in dolgoživost na podlagi tega, kaj je najbolj optimalno za posameznikove gene. Testi nam podajo odgovore na vprašanja, ki smo si jih verjetno že velikokrat zastavili. Zakaj nekateri ljudje z določeno hrano pridobivajo telesno težo, drugi pa jo izgubljajo? Zakaj v različnih prehrambenih nasvetih najdemo popolnoma različne nasvete o priporočenih dnevnih količinah posameznega vitamina ali prehrambenega dodatka?

Odgovor na ta vprašanja nam da preventivni genetski test (PGT). S pomočjo »antiaging« medicine in individualnega genetskega profila npr. določimo posameznikovo optimalno dnevno dozo vitamina C.

Geni so odgovorni za to, ali bomo zboleli za rakom, srčno-žilnimi boleznimi ali za nečim drugim, in seveda tudi za to, kako hitro se bomo postarali. Zahvaljujoč dešifriranju človeškega genoma leta 2003 in mnogim raziskavam enojajčnih dvojčkov so znanstveniki prišli do zaključka, da naša genetska usoda ni neizogibna, ampak lahko nanjo aktivno vplivamo. Danes vemo, da hude in resne dedne napake zavzemajo manj kot 11 % vseh naših genov, ki jih proučuje klasična oz. tradicionalna genetika. Vemo tudi, da nas večina naših genov spremlja vsak dan preko vpliva med geni in okoljem: med jedjo, pitjem, telovadbo, ko se ljubimo ali ko smo utrujeni.

Okolje, geni in mi

Posameznik ne more spremeniti strukture svojih genov, lahko pa vliva na način, kako se bodo izrazili. Genetika interakcij je temelj, na katerem sloni visokopersonalizirana preventivna »antiaging« medicina. Genetika interakcij predstavlja specifično in edinstveno povezavo med našimi geni ter našim okoljem in navadami. Med najbolj raziskane in javno dostopne pristope sodijo: nutrigenetika, farmakogenetika in dermatogenetika. Med ostala področja, ki jih pokriva ta nova veja genetike, sodijo še: imunogenetika, toksikogenetika, ekogenetika in psihogenetika. In pa seveda področja, ki pokrivajo točno določen organski sistem ali sklop bolezni, kot npr. srčno-žilni sistem in z njim povezane nepravilnosti, pljuča, številna presnovna bolezenska stanja ter seveda hormonska nadomestna terapija in hormonsko ravnovesje spolnih hormonov tako pri moških kot ženskah.

Nutrigenetika je najbolj raziskana in predstavlja osnovo za vse »antiaging« ukrepe, ki pomembno vplivajo na dolgoživost. Pove nam, kako občutljivi so naši geni na določeno hrano, kako hrana vpliva na naše gene in primeren izbor hrane za posameznikovo dolgotrajno zdravje.

Farmakogenetika je definirana kot genetski vplivi na zdravila in kot genetske različice, ki vplivajo na različno presnovo z različnimi učinki in stranskimi učinki zdravil pri različnih ljudeh. Pove nam, katera zdravila posamezniku najbolj koristijo in katera najbolj škodijo.

Dermatogenetika nam pove, kakšna je genetska zmožnost kože, kako je dojemljiva za UV-sevanje, onesnaženost, staranje, kateri so najbolj učinkoviti antioksidanti in vitamini, kako jo najbolj učinkovito zaščitimo, …

NAŠI GENI SO KOT ISTRUMENTI V ORKESTRU. POMAGAJO NAM USTVARITI VSAKEMU PRAV POSEBNO MELODIJO ŽIVLJENJA. ZAVEDATI PA SE MORAMO, DA JE VSAK SAM DIRIGENT SVOJEGA ORKESTRA IN DA JE LEPOTA MELODIJE ŽIVLJENJA ODVISNA LE OD NJEGA.

September, 2010